Kliše, a okusen
Privoščite si počitnice, kvašene ugorke in avgust.
Od vseh avgustovskih člankov in vseh besed iz njih – nekaj jih je res od sile zanimivih, recimo savant* ali mičinoeki** – so me najbolj očarale po nostalgiji in spominih dišeče kvašene ugorke iz kolumne Urške Fartelj.
Ko sem brala njen članek, me je v hipu obdal polmrak babičine pivnice (vinske kleti za vse, ki gravitirate zahodno od Ljubljane), zavohala sem vonj po sodih in zagledala dvolitrski kozarec, poln velikih kosov kumar, nad katerimi so plavali vejice kopra in zrnca popra.
Naslednji spomin (čisto tako kot v Urškinem receptu za kvašene ugorke na njenem blogu) namesto vohalnic v nosu izziva brbončice v ustih in v glavni vlogi nastopa zaseka, kvašene ugorke so le še kisle obstranke.
Da je avgust čas kislih kumaric, sem izvedela iz (zame) kultne knjige Dvojčici in izraz mi je šel skupaj s pasjo vročino še kar na jetra, ker nisem čisto dobro razumela, kaj imajo kisle kumare in psi s poletnim brezdeljem in vročino. Kaj šele z mediji ...
In čeprav živimo v čudnih časih in medijem letos avgusta najverjetneje (in na žalost) ne bo zmanjkalo usodnih tem za poročanje, kvašene ugorke in ostajajo. Avgustovske kumare, kliše gor ali dol, so kvintesenca in sinonim za čudoviti vakuum, odsotnost dolžnosti in načrtovanja – pred neizogibno jesensko “ponastavitvijo” in preskokom s počitniškega na delovni čas.
Privoščite si jih. Počitnice, kvašene ugorke in avgust.
Izkoristite 15% popust in številne dodatne ugodnosti ob naročilu revije!
