Kdo je bil tu?

Zajci, ki so sicer samotarji, se začenjajo ozirati za samicami in jih zasledovati. Šoje glasno kričijo in opozarjajo druge prebivalce, da smo prišli ljudje vsiljivci. Če boste na sprehodu po gozdu dobro opazovali, boste morda tudi vi opazili sledi, ki so jih pustile živali.

Poljski zajec se skuša približati samici. Samica ga udari s sprednjima tačkama. Ob pretepu se dotikata in oddajata vonjave, ki ju umirjajo. Vseeno pa gre na začetku ruvanja zares in lahko dlaka frči naokrog.

Ker je krt plašen in preživi večino časa pod zemljo, ga bomo težko kdaj srečali. Lahko pa vidimo prst, ki jo med kopanjem rovov izrine na površje. Poglej, kako velike in lopataste so njegove sprednje tačke. In kako dolge kremplje ima! Zato mu gre kopanje dobro od rok. Ker živi pod zemljo, v mraku, ima čisto majcene oči.

Tudi deževniki živijo v rovih pod zemljo. Iz njih pridejo le ob dežju. Dihajo s kožo in bi se v vodi, ki zalije rove, zadušili. Hranijo se z odmrlimi rastlinami, ki jih požirajo z zemljo vred. Na površju odlagajo svoje iztrebke v obliki kupčkov. Pri tem gnojijo in zračijo zemljo. Zato so pomembni prebivalci tal.

Šoje so čuvaji gozda. Glasno naznanjajo vsiljivce. Tako kot vse ptice tudi šoje menjajo perje. Nekatere ptice menjajo vse perje naenkrat, kot na primer race in labodi. Druge menjajo peresa postopoma. Včasih lahko pticam izpadejo peresa tudi v pretepu.

Članek je bil objavljen v reviji Cicido.

Cicido je premišljeno zasnovana revija za predšolske malčke.
Otroke spodbuja na najpomembnejših področjih razvoja in jih vabi k branju v naročju starša, pripovedovanju, plesu, razmišljanju, gibanju, ustvarjanju …

Več o Cicidoju >