Divje čebele

Medonosna čebela

je edina udomačena žuželka. Ni pa edina vrsta čebele v Sloveniji in zdaleč ne najpomembnejša. Na območju Slovenije je doslej znanih več kot 570 vrst čebel. To pomeni, da kjerkoli si v Sloveniji, je v tvoji okolici vedno vsaj 100 vrst divjih čebel. 

Dragocene opraševalke

V celotni Evropi je skoraj 2000 vrst čebel in na svetu več kot 20.000 vrst. Vse prispevajo k raznolikosti živega sveta, saj z opraševanjem cvetov omogočijo rastlinam tvorbo semen. Mnoge divje čebele oprašujejo rastline, ki so del naše prehrane. Pri tem so 100-krat bolj učinkovite kot medonosna čebela. V zgodovini je človek s svojim načinom življenja divjim čebelam celo pomagal. Krčil je gozdove in ustvarjal travnike. V lesenih kočah s slamnato streho so mnoge našle celo prostor za gnezdenje.

Človek čebelam škoduje

Dandanes človek s svojimi dejavnostmi divjim čebelam škodi. Uporablja strupe za zatiranje škodljivcev, ki morijo tudi čebele. Pozidava vedno nova območja. Pašnike prepušča zaraščanju. Travnike, polne cvetlic, pa s prepogosto košnjo spreminja v plantaže trav. Trave so vetrocvetke in nimajo hrane za čebele. Lačne ostajajo tudi zaradi posledic podnebnih sprememb. Danes so divje čebele ogrožene. Kako zelo, pa težko rečemo. Način življenja več kot polovice vrst namreč komaj poznamo.

Ničesar ne sme manjkati

Divje čebele so pogosto zahtevne in ne morejo živeti kjerkoli. Okolje mora zadostiti več potrebam čebelje vrste hkrati, da ta lahko na nekem območju živi. Ustrezati mora krajevno podnebje. Na voljo mora biti pravi prostor, kjer čebela zgradi za vrsto značilno gnezdo. Blizu gnezda mora biti dovolj hranilnih rastlin, ki jih vrsta obiskuje. Nekatere vrste morajo v bližnji okolici najti tudi gradivo, ki ga potrebujejo za gradnjo gnezda. Če le eden od teh pogojev ni izpolnjen, vrsta na tem območju ne more živeti.

Družina ali samotarke?

Medonosna čebela živi v družinah. Matica živi več let in izlega jajčeca, delavke pa delajo vse. Posamezna družina šteje več deset tisoč članov. Obstajajo tudi vrste, ki živijo v maloštevilnih družinah. Večina divjih čebel živi samotarsko. Vsaka samica skrbi za svoje gnezdo. Gnezdijo lahko v luknjah v lesu, votlih rastlinskih steblih, v rovih v tleh, v skalnih razpokah ali na kamnih, kjer gradijo gnezda iz blata in peska.

Spoznajmo nekaj naših divjih čebel

Lesna čebela (Xylocopa violacea) je največja vrsta čebele pri nas. Dolgaa je 2,5 cm oziroma kot figurica iz kinder jajčka. Je črne barve s kovinsko modrim leskom. Ni niti najmanj nevarna. Gnezdo si izkoplje v odmrl les. 

Dalmatinska dišavka (Hoplitis dalmatica) je zelo zahtevna. Gnezdi le v skalnih razpokah, ki morajo biti tako ozke, da živali, večje od nje, ne morejo vanje. Gnezdo zgradi iz prežvečenih koščkov popona. Zarodne celice obloži z rdečimi cvetovi, kakršna je krvomočnica. Pelod nabira izključno na rastlinah iz družine, v katero spadata grabljišče in grintavec. Da bi lahko gnezdila, potrebuje poleg skalnih razpok tri točno določene vrste rastlin. Pri nas jo zato najdemo predvsem na travnatih gorah Primorske in Notranjske.

Istrska žagorožka (Melitta tomentosa) je razširjena le na ozkem območja od Trsta do otoka Rab. Je endemit tega območja, ne najdemo je nikjer drugje na svetu. Hrani se le na cvetovih piramidaste zvončnice (Campanula pyramidalis). Tudi piramidasta zvončnica ni prav pogosta. Uspeva le na skalovju na območju od severne Italije do Albanije.

Vitke čebele ali brazdarke (Halictidae) so najpogostejše divje čebele pri nas. Različne vrste so lahko samotarske ali živeče v manjših ali večjih družinah. Gnezdo izkopljejo na slabo poraslih, ilovnatih tleh. Take so mnoge poti in steze. Če na potki naletimo na droben kupček zemlje, na vrhu katerega je okrogla odprtinica, smo zelo verjetno našli gnezdo vitkih čebel. Vrste vitkih čebel so lahko samotarske ali pa živijo v manjših ali večjih družinah. Zanimivo je tudi to, da če matica pogine, jo lahko nadomesti katerakoli delavka.

Ko smo pri vitkih čebelah, lahko omenimo še krvave čebele (Sphecodes spp.), ki so njihove bližnje sorodnice. In njihovi zajedavci. Krvave čebele ne gradijo gnezd. Kot kukavica vdrejo v gnezda vitkih čebel, požrejo njihova jajčeca in odložijo svoja, ki jih gostiteljice nato negujejo kot lastne potomce.

Tudi čmrlji so čebele. V Sloveniji jih živi kar 35 vrst. Živijo v družinah, ki štejejo do nekaj 100 osebkov. Čmrlji so na hladno vreme najbolje prilagojene čebele. Z drgetanjem mišic ustvarijo stalno temperaturo v gnezdu. V mrzlih jutrih se znajo delavke hitro ogreti in poleteti. Zato lahko oprašujejo tudi v hladnem vremenu in živijo tudi visoko v gorah.

Pravila Čebelje nagradne igre.

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >