Zlata pravila za uvajanje v vrtec

Nekateri starši proces uvajanja sprejmejo lažje, drugi so polni strahu in dvomov, kar pa je popolnoma običajno, saj vstop v vrtec tako za starše kot za otroka pomeni veliko spremembo. Dobro je, da se na ta korak najprej pripravijo starši in si takrat vzamejo več časa zase, za otroka in medsebojne odnose. Da si moč nabirajo v naravi, da mobilne telefone, računalnike, branje raznoraznih forumov in podobno za nekaj časa postavijo na stran ter se posvetijo bivanju tukaj in zdaj.

Priporočamo tudi, naj si vsaj eden od staršev za uvajalne dni vzame nekaj dni dopusta. Tako je mirnejši in se lahko otroku v teh prvih dneh bolj posveti. Otrok naj prvega dne in še nekaj naslednjih v vrtcu ne preživi v celoti, saj bi se lahko počutil zapuščenega. Čas samostojnega bivanja otroka v skupini naj se podaljšuje postopoma in v skladu z otrokovim počutjem.

Pomembno je, da otrok v stalnem ritmu prihaja v vrtec in odhaja iz njega. Stalnost in obredi otroka pomirjajo in mu dajejo občutek varnosti. Ob prihodu naj starši otroka vzgojiteljici predajo nežno in mirno, a hkrati odločno. Otroci namreč strah in nezaupanje staršev hitro začutijo. Ne priporočamo, da se postopek uvajanja prekine. Ob morebitnih težavah naj se starši pogovorijo z vzgojiteljico ali svetovalno delavko in skupaj poiščejo rešitve, ki bodo uvajanje olajšale.

Prav tako ni priporočljivo, da je v času navajanja na vrtec otrok deležen dodatnih sprememb, kot je na primer odvajanje od dude ali plenic. Otroku naj bo omogočeno, da v vrtec prinese svojo najljubšo igračo, dudo ali ninico, ki mu bo pomenila vez z domom, čas do prihoda staršev pa bo tako lažje preživel.

Otroci se na vstop v vrtec odzovejo različno. Nekateri se hitro in brez joka prilagodijo novim okoliščinam. Drugi ob ločitvi neutolažljivo jokajo, ko pa se vrata zaprejo, se pomirijo in se vključijo v igro. Zajokajo šele, ko pridejo starši ponje. Včasih otrok sprva pogumno prikoraka v vrtec, težave pa se pojavijo šele čez nekaj dni. Otroci lahko ob predaji jokajo, se stiskajo k staršem, tudi doma so lahko bolj občutljivi, razdražljivi, starše želijo imeti ves čas ob sebi, nemirno spijo in odklanjajo hrano.

Zato v tem obdobju potrebujejo veliko ljubezni, potrpljenja in spodbud staršev. Težje prilagodljivi otroci pogosteje zbolijo (vročina, bolezni dihal in prebavil). Ko se po bolezni vrnejo v vrtec, morajo navadno tako starši kot otrok ponovno iti skozi postopek privajanja.

Najbolje je, da se ob jutranjem oddajanju starši od otroka poslovijo že v garderobi. Pri predajanju otroka vzgojiteljici naj bo slovo kratko, odločno, otrok naj se staršem ne zasmili. Otroci hitro začutijo oklevanje staršev in tako se slovo lahko kaj hitro sprevrže v nočno moro za oba.

V našem vrtcu Vrhnika lahko starši kadarkoli po telefonu dobijo informacije o otroku. Tako lahko dan v službi preživijo umirjeno. Po odhodu z otrokom iz vrtca pa imajo potrebno energijo, da popoldanski čas namenijo sproščenim in prijetnim skupnim dejavnostim.

Staršem svetujemo, naj se o vrtcu z otrokom, starejšim od treh let, pogovarjajo, ga spodbujajo in mu ne kažejo lastnega strahu, pomislekov, neodločnosti in negotovosti. Skupaj z otrokom naj starši obiščejo vrtec ter spoznajo vzgojiteljice in otroke.

Z vzgojiteljico naj starši opravijo uvodni razgovor, v katerem naj na primer povejo, ali je otrok že bil v varstvu pri ljudeh, ki niso člani njegove družine, ali ima otrok dudo, stekleničko, s katero se potolaži in umiri, kako se hrani in kaj rad je. Vzgojiteljico je treba opozoriti na morebitne alergije, kronične bolezni, dieto, strahove in druge posebnosti, ki jih otrok morebiti ima. Skupaj z vzgojiteljico naj starši naredijo načrt za privajanje in otrokovo bivanje v vrtcu.

Ob vstopu v vrtec se otrok srečuje z obilico novih vtisov, dogodkov in doživetij. Večina otrok, ki zgodaj vstopijo v vrtec, je prvič dlje ločena od staršev. V novem okolju se srečajo z novimi in neznanimi osebami. Prilagoditi se morajo vrtčevskemu ritmu in novim zahtevam. Navaditi se morajo na bivanje v skupini vrstnikov, s katerimi si delijo igrače in pozornost odraslih.

Dobra novica pa je, da začetne težave ob uvajanju kmalu minejo. Otrok bo v vrtec rad prihajal (le manj kot odstotek je otrok, ki se na vrtec nikoli ne navadijo), rad bo imel svojo vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice ter svoje vrstnike. Čeprav mu bo v vrtcu lepo in se bo veliko novega naučil, pa vrtec ne more nadomestiti topline in ljubezni, ki ju je otrok lahko deležen le v družini.