Magični obredi našega vsakdana

Etnolog in kulturni antropolog dr. Ambrož Kvartič je zbral odgovore v prvi etnografski monografiji v Sloveniji, ki zajame obredje celotnega življenja posameznikov od rojstva do smrti in spomina.
 

Rojstvo, smrt in vse pomembno vmes

»Raziskovanje šeg, navad in obredov skozi življenje je precej klasična antropološka in etnološka tema, ki jo raziskovalci popisujejo, že odkar vedi obstajata. Vendar pa je v knjigi Od imena do spomina prvič zares v Sloveniji zbrano vse življenje. Ne samo rojstvo, poroka in smrt, ki so tri največje teme, pač pa tudi vse vmes,« opisuje vsebino knjige avtor dr. Ambrož Kvartič.

V knjigi boste tako našli tudi odgovore na bolj vsakdanja vprašanja, kot so na primer:

• Zakaj rečemo »Na zdravje!«, ko kihnemo?
• Zakaj postavljamo mlaje s prometnimi znaki ob okroglih rojstnih dnevih?
• Zakaj nas na vrhu gore čakajo udarci po zadnji plati?

»Vsi bomo šli čez to«

»Knjiga Od imena do spomina je na neki način ilustracija življenja in ljudje se v njej lahko prepoznajo na marsikaterem koraku ali pa se primerjajo z življenjem koga drugega s konca devetnajstega stoletja, iz časov med obema vojnama ali pa tudi danes,« pojasnjuje dr. Kvartič in nadaljuje: »Običajno etnološke knjige beremo kot zanimivosti o nekem odmaknjenem času in prostoru. Na primer: Aha, v Ziljski dolini ob žegnanju delajo to in ono. Če vzamemo koncept od rojstva do spomina, pa brskamo po nečem univerzalnem in dosežemo empatijo pravzaprav pri vsakem, ki knjigo odpre: Vsi bomo šli čez to; eni so našli takšne, drugi pa drugačne rešitve.« 

Monografija Od imena do spomina predstavlja pregled preteklih in novih oblik ritualov, šeg in navad na Slovenskem, opisuje pa tudi tiste, ki se pojavljajo redko ali so povsem izginile. Izhodišče tega obsežnega dela so obredne vsebine, ki zaznamujejo prelomnice na posameznikovi življenjski poti od rojstva do smrti in spomina. Gre za ustaljena družbeno sprejeta dejanja, ki nas dvigujejo nad izkušnjo življenjskega vsakdanjika. Skozi čas se spreminjajo, izginjajo in se pojavljajo nova. 

V knjigi so zbrani podatki, ki so jih v zadnjih 150 letih pridobili številni raziskovalci in raziskovalke – predstavniki slovenske etnološke in antropološke znanosti in stroke, študenti etnologije, predvojni narodopisci in drugi. Objavljeni so tudi v obliki časopisnih zapiskov, terenskega gradiva, živih pričevanj, fotografij, odlomkov iz leposlovja itd. 
 

Ključni del človeške izkušnje

Šege in navade življenjskega kroga – oziroma obredi prehoda ob življenjskih prelomnicah – so ključni, neločljivi del človeške izkušnje življenja, zato tudi nikoli in nikjer na svetu ni bilo človeških skupnosti brez tovrstnih obrednih dejanj. Čeprav je v središču šeg in navad življenjskega kroga posameznik, pa gre pri njih za izrazito kolektivna dejanja.

Namen izvajanja obrednih praks na Slovenskem in drugje je zagotavljanje sreče in zaščite. Med njihovim izvajanjem so pogosto vzpostavljali stik z onostranstvom, pri čemer so uporabljali določene kretnje, besede in predmete z namenom vplivanja na sile, neodvisne od človeka.
 

Obredne prakse v Sloveniji in zamejstvu

Značilno za obredne prakse je, da se skozi čas in prostor spreminjajo, izgubljajo svojo moč, izginjajo ali pa nastajajo nove. Monografija Od imena do spomina predstavlja pregled preteklih in novih oblik šeg in navad na Slovenskem, opisuje pa tudi tiste, ki se pojavljajo redko ali so povsem izginile.

Nekatere izmed obrednih praks, ki se izvajajo še danes, so fantovščina, fazaniranje, planinski in neptunov krst. Slednji se izvaja v obliki večdnevne prireditve, namenjen pa je dijakom Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran. Rdeča nit večdnevnega dogodka na začetku septembra je iniciacija dijakov prvega letnika in njihov sprejem na šolo.
 

Magični rituali, ki jih ne poznamo več

V preteklosti je bilo teh bistveno več, vključevali so sile iz onostranstva, čarovništvo, magijo. Pomembno vlogo so imeli v nosečnosti, ob porodu in v prvih mesecih življenja. Takrat so ljudje darovali rojenicam in sojenicam. Nosečnost so spremljali številni tabuji, kot je prepoved stika s krvjo in uživanja določene hrane.

Največja nevarnost za novorojenca je bila môra ali trutamora, nočna pošast, ki človeka med spanjem zaduši ali mu sesa kri. Za njeno odganjanje so na stranice zibelke pogosto izrezljali ali naslikali simbol: môrsko taco – pentagram ali vzorec prekrivajočih se krožnih lokov. Ob zibelki so prepevali tudi pesmi, ki naj bi varovale ranljivo dete.

Spoznajte naše posebne izdaje

Pokukajte v zakladnico prestižnih izdaj, očarljivih reprodukcij in podpisanih izvodov. 

Več o knjigah in ilustracijah