Urška Fartelj: Važno je, da smo skupaj

Knjigama 220 stopinj poševno in 220 stopinj poševno: preprosto in sveže vse leto se je pridružil novi, že tretji naslov 220 stopinj poševno: skupaj za mizo, ki prinaša 120 receptov za jedi, ki jih imajo pri Farteljevih doma najraje (pet si jih brezplačno lahko prenesete TUKAJ).
 

Kolikokrat v dnevu (ali tednu) vam uspe, da se z družino zberete ob obroku?

Lahko rečem, da se za mizo zberemo vsak dan. Med tednom jemo kar za velikim pultom, ki ga imamo sredi kuhinje. Z možem pojeva kosilo že prej, ker ima pisarno blizu moje, in imava to srečo, da lahko vsak dan skupaj pojeva kosilo. Otroci pa jedo, ko pridejo iz šole. 
 

V knjigi ste zapisali, da vas številke spravijo v stres, pogovori pa vam dajo voljo, energijo. O čem največkrat teče beseda za vašo mizo?

Naši pogovori večinoma tečejo o običajnih stvareh, nimamo nekih »težkih debat«. Pogovarjamo se o tem, kako je bilo v šoli, na treningu, kaj se nam je tisti dan zgodilo … Sina na primer vedno vprašam, ali bo na trening kolesaril sam ali v družbi, ker me vedno skrbi, ko se vozi sam s kolesom. (smeh)
 

Pravite, da v kuhanju ni »modrije«, obstajajo pa neka osnovna pravila in razmerja, ki se jih je dobro držati. Nam kakšnega zaupate?

Pri pripravi biskvita se vedno držim pravila – ena žlica moke, eno jajce, ena žlica sladkorja. Pri jajcu ločimo rumenjak in beljak, beljak stepemo v sneg. Če se držimo teh pravil, ne potrebujemo nobenega pecilnega praška ali drugih dodatkov. Potem po želji ustvarjamo različne kombinacije. Suhe sestavine menjamo s suhimi, mokre z mokrimi. Žlico moke zamenjamo z npr. kakavom, bučnimi semeni … 

Nekje ste zapisali, da Slovenci uporabljamo premalo soli. 

Bolj kot količina je pomembna pravilna uporaba soli. Če hrano solimo ob napačnem času, bo izgubila hranilne snovi in bo brez okusa. Kdaj je pravi čas za soljenje, je odvisno od pravila difuzije in osmoze, ki smo se ga naučili pri kemiji v osnovni šoli. Govejo juho moramo soliti na koncu, saj bomo tako poskrbeli, da bodo okus in hranila prehajali iz višje v nižjo koncentracijo – okus iz kosti in zelenjave bo prešel v vodo. Ko pripravljate kuhano zelenjavo, velja obratno – vodo, v kateri se kuha zelenjava, morate soliti na začetku kuhanja, saj bodo tako vitamini in hranila ostali v zelenjavi. 
 

Kaj pa krompir? Ga solimo na začetku ali na koncu peke?

Jaz pečen krompir vedno pripravim tako, da ga najprej skuham, saj je ob takšni pripravi krompir bolj hrustljav – ima mehko notranjost in hrustljavo skorjo. Posolim vodo, v kateri se kuha, potem ga do polovice skuham, narežem, položim na pekovski papir in pokapljam z olivnim oljem.
 

Tri sestavine, brez katerih bi v kuhinji težko shajali?

Zelena solata, ki jo jemo ob vsakem obroku, olivno olje, pa kakšno meso. Imam odraščajoča otroka in moža, vsi smo športniki in potrebujemo beljakovine. In pa seveda osnovne sestavine, moka, jajca. Jajca gredo vsepovsod. 
 

In tri, brez katerih ne bi šlo v življenju?

Maša, Max in Slavko. In pa Google. Torej; otroka, mož in Google. In Google ni brskalnik, ampak naš pes. (smeh)

Menda si najbolj odpočijete ob gledanju najljubše televizijske serije. Kaj pa branje? Imate v družini Fartelj radi knjige?

Največ berem poleti, ko imam čas, in najraje berem kriminalke. Takrat preberem tudi eno knjigo na dan. Jo Nesbø je zakon! Skozi leto pa se dogaja toliko stvari, da iskreno za branje ne najdem velikokrat časa. Zaradi vseh dnevnih obveznosti preprosto nimam dovolj »sproščene glave«, da bi se lahko posvetila branju knjige. 
 

Prezaposleni starši, ki težko najdejo čas za vsakodnevno pripravo svežega obroka, vam bodo nadvse hvaležni, če jim zaupate recept – kako ob pomanjkanju časa vsak dan poskrbeti za zdrav družinski obrok. 

To me je pa do sedaj že vsak novinar vprašal. (smeh) Veliko hrane se na primer da pripraviti že prej in potem tisti dan obrok samo dokončate, da je sveže. Še boljše pa je, da otroke naučite kuhati. Vem, je težko, sama imam doma dva najstnika, ampak če jih spodbujate, da vsake toliko časa pridejo v kuhinjo, se bodo kmalu navadili dovolj, da bodo znali sami pripraviti obrok. 
 

Kaj bo na vaši mizi na božični večer? 

Mi smo božične recepte začeli pripravljati že zdaj, tako da ko pride božič, imamo božičnih večerij že vrh glave. (smeh) Na mizi ne bo nič posebnega, važno je, da smo skupaj, pa naj se sliši še tako obrabljeno. 
 

Prvo knjigo receptov ste posvetili mami, drugo otrokoma, zadnja je posvečena vašemu možu. Ne moremo si kaj, da ne bi ugibali, komu bo posvečena vaša naslednja knjiga. 

Prva knjiga je bila posvečena mojima staršema, nekako se mi je zdelo naravno, da jima posvetim prvo knjigo. Oba sta tudi super kuhala. Drugo sem posvetila otrokoma, zato da bosta znala kuhati. Recepte sem zapisala zanju. Ne glede na to, ali znate kuhati ali ne, s kuhanjem ustvarjate spomine. Otroci si bodo točno zapomnili, kaj ste kuhali za kosilo, in bo to za njih najboljše, tudi če ste kaj zažgali ali pa ni bilo najbolj okusno. Tretjo knjigo sem posvetila možu, ker mi res zelo pomaga pri moji službi. »Kapo dol.« (smeh) Četrta knjiga, nimam pojma, kaj bo, če bo. Ne planiram naprej. 

Za konec: najbolj nenavadna stvar, ki ste jo v življenju pojedli?

Morska jajca. So okrogla in vijolične barve, notri pa rumena. Naj bi bila zelo zdrava, so tudi afrodiziak, imajo veliko joda, vitaminov, ampak …
 

Vas niso prepričala?

Ja, nisem bila vajena tega okusa, ko izgleda kot jajce, potem je pa čisto nekaj drugega. Mogoče sem jih tudi pripravila narobe, ker sem jih pripravljala prvič.