Trema
Trema je pogosta zagata. Pa se da kaj ukreniti?
Pisala nam je baletka in potožila, da ima težave s tremo.
Tole s tremo je kar pogosta zagata, tudi sama se spomnim testov, nastopov na šolskem odru pred celotno šolo, pa prvega predavanja za starše v funkciji šolske psihologinje v polni jedilnici in prvega govora v veliki dvorani, ki sem ga imela kot urednica Pila. Huh, ja, ni lahko tole s tremo. In prepričana sem, da se vam je huda trema zgodila vsaj enkrat. Zdaj, ko je čas natrpan s kontrolkami in spraševanjem, je tega kar veliko. Pa se da kaj ukreniti?
Trema in strah
Trema je sorodnica strahu. Strah pa je čisto običajno čustvo in tako kot vsa druga čustva je na svetu zato, da nas oblikuje in nam v ravno pravšnji meri koristi. Ampak s čustvi je že tako, da niso prav preprosta reč. Krasno jih je imeti (še posebej čustvo ljubezni), a kaj, ko imajo tudi svojo temno, zloveščo plat. Težko jih je ohranjati v ravno pravi meri.
Tudi strah ima svoj namen. Si predstavljate, kako bi bilo, če ne bi imeli občutka strahu? Nastal bi popoln kaos. Verjetno celo ne bi preživeli, saj bi se že naši daljni predniki izpostavljali situacijam, ki bi jih pokopale. Strah je torej koristen. Opozarja nas na nevarnosti, zaradi strahu smo bolj previdni, vedemo se bolj razumno. A kaj, ko ta strah včasih dobi nepredvidljivo moč in razsežnosti. Sprevrže se v najbolj neverjetne podobe in grozi tudi tam, kjer v resnici ni nobenega razloga za preplah in previdnost.
Pravzaprav je z vsemi čustvi tako. Če so premočna in nas v celoti preplavijo in držijo v šahu, postanejo hudo moteča in življenje zelo naporno.
Naša naloga je, da se naučimo čustva »vzeti v svoje roke«, da se ne razpasejo preveč.
Kdaj je trema koristna?
Strah in z njim povezana trema sta normalna spremljevalca v življenju večine ljudi. Vsak od nas (in to z leti ne izgine, kar je popolnoma prav) ima pred določeno preizkušnjo (test, javno nastopanje, kakršno koli preverjanje ali pa morda prvi zmenek) večjo ali manjšo tremo. Nikar ne verjemite tistim, ki trdijo, da jih ni nikoli strah in da nikoli nimajo treme. S tem ni popolnoma nič narobe. Manjša trema pripomore, da smo bolj zbrani, da še enkrat premislimo, ali smo morda kaj spregledali, da se dobro pripravimo, da situacije ne podcenimo in da damo vse od sebe, torej pokažemo najboljše, kar je v nas, vse svoje znanje.
Glavno vprašanje tako ni, kako se znebiti treme, ampak kako tremo obvladati in jo pravilno uporabiti.
Zmerna trema poveča aktivnost možganov in celotnega telesa, ki v ta namen aktivira dodatne rezervne sile in je zato koristna reč. Težava nastane, ko se trema spremeni v popolno prestrašenost – celo do prave panične reakcije. Takrat proizvedemo preveč odvečne energije, kar privede do tresenja rok, slabosti, vrtoglavice in še mnogih neprijetnih reakcij. Strah pred preizkušnjo nas je popolnoma prevladal in trema je pokazala svoje zobe.
In zakaj se to zgodi?
Vse nastane v glavi, v naših možganih, v naših mislih in predstavah. Naše dojemanje situacije je preveč strašljivo in ogrožajoče. Zgodi pa se navadno tistim, ki premalo verjamejo vase, v svoje sposobnosti in znanje. Ki se premalo cenijo, ali kot se bolj strokovno reče, imajo slabo samopodobo. Po navadi so starši tisti, ki nam v življenju prvi dajo vrednost. Če nas imajo radi, nas sprejemajo takšne, kot smo, in nas podpirajo, se nam pogled nase ne zdi ravno slab, pa čeprav nas doleti kakšna neprijetna situacija. Starši so tudi varno zavetišče in pribežališče, če se nam zgodi krivica ali če česa ne zmoremo. Žal pa vsem otrokom takšna razumevajoča družina ni dana.
Pri nekaterih ljudeh pa tudi ustrezna družina ni dovolj. Preprosto so preveč kritični do sebe in si ne verjamejo. Dovolj je ena slaba izkušnja, da se njihova samozavest skrha. Takrat premagovanje strahu in treme postane težka naloga.
Kako premagamo tremo?
• Najprej se je treba zavedati in si dopovedovati, da določen strah nima podlage. Ne bo se zgodilo nič smrtno nevarnega ali kako drugače življenjsko usodnega, v najslabšem primeru lahko vtis popraviš.
• Če je to strah pred testi ali spraševanjem, je prvi korak ta, da se snov naučiš zares dobro.
• Vaja dela mojstra – torej, fino se je oborožiti s testi ali pa vsaj podobnimi nalogami, ki jih predvidevaš v testu. Če gre za ustno spraševanje, je dobrodošla vaja iz odgovarjanja. Za to lahko uporabiš starše, brate ali sestre, pa tudi sošolce. Če gre za nastop kot pri naši baletki, pa to pomeni veliko vaje in nastopov pred domačimi.
• Dogodek (spraševanje, test, nastop) si skušaj čim bolj predstavljati. Npr. predstavljaj si učilnico in prostor, kjer boš vprašan/a, učiteljico ali učitelja, ki te sprašuje, in ves razred sošolcev ali pa polno dvorano obiskovalcev.
• Predstavljaj si učitelja, ki je navsezadnje samo človek, pa če je še tako neprijeten. V domišljijski sliki predvidi njegove najbolj neprijetne prijeme in svoje ustrezne reakcije nanje.
• Predstavljaj si tudi najbolj zoprnega sošolca, ki se rad posmehuje, in si skušaj dopovedati, da je pač takšen zoprnež in da do vseh ravna enako, ne samo do tebe. Da je pravzaprav on neke vrste sirota, saj išče pozornost na povsem neustrezen način in ga zato drugi ne marajo.
• Predstavljaj si še sebe, kako odgovarjaš, pišeš ali nastopaš in kako vse poteka tako, kot je treba.
• Postavi si takšne cilje, ki so realni in verjameš vanje.
• Če imaš težave s pretiranim bitjem srca, oteženim dihanjem in drugimi telesnimi simptomi, pomagajo tehnike sproščanja, ki jih učijo za to usposobljeni strokovnjaki.
• Najtežja naloga je spreminjanje negativnih prepričanj, ki so vzrok za negativna razmišljanja. Na primer. »Če se bom zmotil, se mi bodo vsi smejali, luzer bom, imel bom slabo spričevalo, doma me bodo nadrli …« Če se ti velikokrat zgodi, da se zalotiš pri takšnem razmišljanju, da v resnici zato pokažeš manj znanja, kot ga imaš, pri premagovanju strahu potrebuješ pomoč. Pogovori se s starši, razrednikom, psihologinjo v šoli ali pa se obrni na tisto odraslo osebo, ki ji najbolj zaupaš. Tvoji strahovi so neresnični in samo še spodbujajo negativne podobe. Na koncu se sam/a vrtiš v začaranem krogu, ki ga je treba razkleniti. Sam/a ga boš zelo težko.
Seveda je lažje deliti napotke kot to storiti v resnici. A s tremo je tako, da se je treba z njo spopasti. Najslabše je, če se situacij, katerih nas je strah, izogibamo. Ko v kislo jabolko ugriznemo, gre lahko le na bolje. Najslabše se je predati. Pa še nekaj. Mogoče je potrebna že samo ena dobra izkušnja, da si dokažeš, da ti lahko uspe. Trema bo počasi kopnela. A kot smo rekli že v začetku, nekaj pa naj je le ostane, saj v majhnih količinah koristi. Pa srečno!
Članek je bil objavljen v reviji PIL
PIL je mesečna revija, ki združuje vse, kar najstnike najbolj zanima, jim pomaga skozi najstniška leta, jih zabava in jim širi obzorja.
Več o reviji >
Naročniki na dom prejmete 15 % popusta in brezplačno kodo za celoleten dostop do izbranih nalog na interaktivnem portalu Učimse.com.
