Romani za sladokusce
Izbrani sodobni romani so prava zakladnica branja.
V branju boste uživali vsi, ki radi pokukate v zakulisje dogajanja v sodobni družbi.
Posezite po dolgo prepovedanem prvencu enega najpomembnejših čeških pisateljev, izberite vznemirljivo pripoved nagrajene poljske novinarke in pisateljice, ki razkriva nastavke fašizma 21. stoletja v Srednji in Vzhodni Evropi, vzemite si čas za družinsko sago o petih generacijah francoske podeželske družine, ki se ukvarja s svinjerejo, ali za zgodbo o vrnitvi v rojstni kraj, lahko pa se odločite za pripoved o carju poetov.
Vse se je zgodilo zaradi deklet
Strahopetci veljajo za najboljši roman enega najpomembnejših čeških pisateljev 20. stoletja Josefa Škvoreckega, ki sodi naravnost ob bok Hrabalu in Kunderi.
Prvenec, ki je nastal v letih po koncu 2. svetovne vojne, je ob izidu leta 1958 vzbudil oster odpor kritike ter z uporabo pogovornega jezika in demistifikacijo odporniškega gibanja požel veliko navdušenje bralcev in hkrati razčistil s tradicijo češkega romanopisja.
V njem spremljamo dnevnik bivšega gimnazijca, ki nosi številne avtobiografske značilnosti avtorja. Danny živi v majhnem češkem mestecu, dela v tovarni, igra saksofon v džez bendu in ima, tako kot vsi mladostniki, težave z dekleti. V zadnjih dneh vojne, ko je že jasno, da bodo Nemci poraženi, mladi in razboriti Čehi pokažejo pogum in se uprejo okupatorju.
Naposled pride tudi do obračuna z odhajajočimi nemškimi vojaki, pri katerem sodeluje tudi Danny, vendar ne zaradi domoljubja, temveč zato, da bi popravil vtis pri dekletih.
Leta 1968 se je moral Škvorecký umakniti v tujino, za roman Inženir človeških duš pa je bil nominiran za Nobelovo nagrado za književnost.
Temačne slutnje prihodnosti
Roman Temno, skoraj noč se z dinamičnim pripovednim jezikom srhljivke in napete kriminalke spopada z družbeno in etično podobo sodobne Poljske. Njegova avtorica, novinarka, kulturologinja in filozofinja Joanna Bator, je zanj prejela poljsko nagrado za književnost Nike.
Glavna junakinja je prav tako novinarka, ki se v rodno rudarsko mesto vrne preiskovat skrivnostna izginotja treh otrok.
Sledi jo popeljejo nazaj med tragične družinske spomine, sestrino smrt in nesrečno povojno otroštvo njune matere. Skozi razkrivanje zločinov se počasi ustvari slutnja vseprisotnega zla, ki se kot okužba širi iz roda v rod.
Avtorica z izjemno sugestivnim slogom, od bogate karakterizacije likov do sovražnega govora spletnih forumov in fanatizma lokalnih dušebrižnikov, oriše današnjo poljsko družbo in porajajoči se fašizem.
Družinska saga s francoskega podeželja
Roman Živalsko kraljestvo pripoveduje zgodbo o petih generacijah podeželske francoske družine, ki se odvija skozi skoraj celotno 20. stoletje. S surovo in naturalistično napisano pripovedjo francoski pisatelj in borec za pravice živali Jean-Baptiste Del Amo oriše preprosto in trpko življenje francoskega kmeta, ki se komaj prebija iz dneva v dan.
Majhno, revno zakupniško kmetijo družina postopoma v nekaj generacijah razvije v ogromno industrializirano prašičjo farmo. Pred bralci se v avtorjevem četrtem in tudi najzrelejšem romanu razplete pripoved o človeškem odnosu do narave in o tem, kako jo je v resnici nemogoče obvladovati brez nasilja.
Počasi dojamemo tudi to, kako brezobzirno in kruto izkoriščanje živali in narave zaradi povišanja dobička uničuje medčloveške odnose ter psihično in fizično zdravje posameznikov. Roman presunljive, včasih prav nenavadne lepote.
Stara prijateljstva in nove zaveze
Glavno vlogo v romanu Skrivnostne solidarnosti francoskega pisatelja Pascala Quingarda ima štiridesetletna Claire, ki se po dolgih letih vrne v kraj svojega otroštva v francoski Bretanji. Tam sreča svojo nekdanjo učiteljico klavirja in ta jo povabi, naj živi pri njej.
V kraju se ponovno srečuje ljudmi, s katerimi je odraščala in so jo že skoraj pozabili, ponovno se spletejo stara poznanstva, zbliža se z bratom, sreča prvo ljubezen, odkriva nekoč domače prostore ... in se sreča tudi s svojo hčerko.
Atmosferska zgodba se pretaka v prepoznavnem Quingardovem slogu, zgodbe drugih oseb, ki srečujejo Claire, pa dodajajo svoje videnje ženske, ki se vse bolj odmika od svoje preteklosti. Pascal Quignard (1948) je eden od izrazito eruditskih sodobnih francoskih pisateljev, ki izumlja zelo samosvoje, heterogene literarne oblike, v katerih se fikcija meša z esejističnim razmišljanjem, zgodovinskimi pripovedmi in legendami.
Slepi pesnik na poti v rojstni kraj
Tadžiški pisatelj Andrej Volos predstavlja zgodbo, ki je nastala na trdni zgodovinski osnovi, po večletnem preučevanju zgodovinskega in etnografskega gradiva.
Slepi perzijsko-tadžiški dvorni pesnik Rudaki (858–941) iz prestolnice samanidske države Buhare potuje v nekaj kilometrov oddaljeni Pandžrud, kjer se je rodil. Za roko ga vodi odraščajoči Šeravkan.
Na poti se deček in slepi poet zbližata in začne se zgodba o umetnikovem življenju in začetkih njegovega pesnjenja, ki ga je na buharskem dvoru pripeljalo do naziva »Car poetov«. Rudakijeva zgodba prepleta zasebno s kulturnim, kulturno z družbenim in družbeno z religioznim.
Dvornega pesnika sta z razsvetljenim emirjem Nazrom povezovali tudi verska širina in strpnost, ki sta slednjega nazadnje stali prestola in svobode, pesnika pa oči.
