Ni vsak politik državnik
Zgodovinar Andrej Rahten o Antonu Korošcu in njegovem času.
»V slovenski narodni zgodovini je državnikov zelo malo,« je prepričan zgodovinar in diplomat dr. Andrej Rahten, avtor aktualne monografije o enem najpomembnejših slovenskih politikov, ki se je rodil pred 150 leti.
Če si je pred prvo svetovno vojno ta status prislužil zadnji kranjski deželni glavar dr. Ivan Šušteršič, mu je pozneje sledil štajerski duhovnik Anton Korošec, ki si je sloves državnika prislužil v prevratni dobi, na prehodu iz habsburške monarhije v jugoslovansko kraljevino.
Zato je knjiga o Antonu Korošcu po mnenju Andreja Rahtena predvsem pripoved o liderju slovenske politike, ki pa se je v prevratnih časih uspel uveljaviti tudi na beograjski politični sceni in kot eden ključnih politikov svojega časa imel velik vpliv na dogajanje v celotni državi.
»Anton Korošec je tisti politik, za katerega lahko rečemo, da je uspel preseči strankarske razprtije v ključnem trenutku prehoda v jugoslovansko državo. Pozneje se je uveljavil kot narodni buditelj. In ne glede na funkcije, ki jih je imel, je uspel avtoriteto narodnega voditelja obdržati vse do svoje smrti 14. decembra 1940,« pripoveduje Andrej Rahten.
In nadaljuje: »Knjiga je razdeljena na 20 poglavij, kjer sem v kronološkem stilu prikazal delovanje Korošca vse od njegovega prihoda v Beograd 6. decembra 1918. Korošec kot ustanovni oče Jugoslavije, in to je paradoks, ki ga v tej knjigi opisujem, je zamudil na ustanovitev države, ki jo sam ustanavljal. Od tu naprej v knjigi sledimo, kako je vplival na razvoj dogodkov s svojo politiko in avtoriteto, ter spoznamo, kako je uspel obdržati sloves ustanovnega očeta Jugoslavije vse do konca. V knjigi je veliko zanimivih informacij, ki Antona Korošca prikazuje tudi kot duhovnika in ne nazadnje tudi kot človeka in njegov vsakdan.«
»V knjigi je veliko zanimivih informacij, ki Antona Korošca prikazuje tudi kot duhovnika in ne nazadnje tudi kot človeka in njegov vsakdan.«
Andrej Rahten je v knjigi združil kar 25 let svojega raziskovalnega dela v različnih arhivih, od slovenskih do avstrijskih in hrvaških institucij. Knjiga o Antonu Korošcu je hkrati tudi pripoved, ki kaže, kakšna je bila usoda kraljeve Jugoslavije znotraj takratnega mednarodnega okvira in versajskega sistema.
