Ne moremo zanikati, da živimo v obdobju nenehnih stisk, in to na različnih področjih – od okoljskih, političnih do družbenih kriz. Rešitev za izhod iz permakriz in polikriz ne najdemo več, še posebej nebogljeni smo na področju okolja. Podnebna kriza se iz leta v leto poglablja, enako velja za biotsko raznovrstnost, rabo vode in kemično onesnaževanje. Ob tem v zadnjem obdobju ponovno slišimo resna opozorila različnih strokovnjakov, tako po svetu kot pri nas, glede padca bralnih spretnosti ter sprememb v bralnih navadah mladih in odraslih.
Okoljska kriza in bralne navade sta morda na videz nepovezani dejstvi, a dejansko imata mnogo skupnega – na vsak način bo naša prihodnost odvisna od razvoja obojega. Namreč, branje ni le kognitivna vadba ali vir zabave, temveč močna oblika osebne rasti, orodje za ohranjanje duševnega zdravja in ključno orožje pri razumevanju najbolj kompleksnih kriz sodobnega časa.
Mladi so zanesljivo spremenili svoje bralne navade. Kratke objave, videoposnetki in nenehno pretakanje informacij privajajo možgane na površinsko preletavanje besedil namesto na globoko, poglobljeno branje. Tudi uporaba generativne umetne inteligence pri mladih zmanjšuje potrebo po samostojni analizi in razumevanju kompleksnih besedil. A ne gre le za mlade, kajti pri nas tudi velika večina odraslih na leto prebere zelo malo ali nič knjig. Zelo podobno je z branjem naravoslovnih čtiv, med katere sodijo tudi naravoslovne revije. Ironično je sicer, da se količina prebranih besed na dan s pojavom pametnih telefonov in interneta celo povečuje, vendar so se drastično spremenili format, medij in način konzumiranja besedil. Pri odraslih žal prevladuje hitro, fragmentirano in funkcionalno branje, usmerjeno le k takojšnjemu pridobivanju informacij.
A če želimo vsaj malo zmanjšati okoljske probleme, je pomembno tudi razumevanje vloge branja, še zlasti pri mladih. Podnebna kriza in drugi okoljski izzivi niso le tehnični problemi, temveč so tesno povezani z načinom razmišljanja, vrednotami in sposobnostjo delovanja družbe. Poglobljeno branje v mladosti vodi v razgledane, empatične in kritično razmišljujoče državljane sveta. Naravoslovno branje razvija ekološko empatijo in povezave z naravo, zgodbe odpirajo svetove in mlad človek doživi izkušnje ljudi z drugih koncev sveta, pa tudi življenje živali in ekosistemov, ki jih morda nikoli ne bo obiskal. Znanost daje podatke, zgodbe pa dajejo smisel. Branje razvija empatijo do prihodnjih generacij, prizadetih skupnosti in naravnih življenjskih okolij, kar je primarni motiv za varovanje narave.
Redno branje uči mlade analitičnega razmišljanja, preverjanja virov in razlikovanja med znanstveno utemeljenimi dejstvi ter površinskimi marketinškimi obljubami. Brez branja je težko razumeti povezanost sveta: poraba vode, pridelava hrane, energija, moda in gospodarstvo so med seboj tesno prepleteni. Ukrepanje za planet zahteva medijsko pismenost. Bralno pismeni mladi in seveda tudi odrasli lažje ločijo med dejstvi, propagando in površinskimi rešitvami. Branje krepi zaupanje v znanstveno metodo in spodbuja, da sami raziskujemo vir informacij. Tisti, ki berejo, ne sprejemajo informacij »na prvo žogo«, temveč razvijejo navado spraševanja: Zakaj se je to zgodilo? Kdo to pravi? Kaj sledi?
Branje lahko tudi preoblikuje pasivne opazovalce v aktivne državljane. Mladim zanesljivo daje glas za prihodnost. Danes bralec, jutri vodja (v izvirniku Today a reader, tomorrow a leader) je še kako aktualna misel vplivne ameriške novinarke Margaret Fuller iz 19. stoletja. Nenehno učenje ob branju je temelj za razvoj sistemskega mišljenja, empatije in modrosti, ki so ključne lastnosti vsakega dobrega voditelja. Mladi, ki berejo, imajo bogat besedni zaklad in sposobnost jasnega artikuliranja svojih misli. In mladi potrebujejo močan glas, da bodo lahko vplivali na odločevalce. Brez bralcev ni mislecev, brez mislecev pa ni celostnih rešitev za prihodnost našega planeta.
Branje knjig pri vsem tem ne obremenjuje planeta: uporaba knjižnic, izmenjava knjig ter premišljena uporaba e-bralnikov omogočajo, da je branje ena najbolj trajnostnih dejavnosti na svetu. In za konec – knjiga ni le kup potiskanega papirja ali datoteka v napravi. Je okno v svet. V svetu, ki nas sili v površinskost, je odločitev za branje dejanje tihe revolucije. Površinski bralci bodo žal sposobni ponuditi le površinske rešitve. Vzemite v roke knjigo ali kakovostno revijo – ne zato, ker bi morali, ampak ker vam odpira vrata do tisočerih življenj in neomejenega znanja.
Članek je bil objavljen v reviji Gea
Gea spodbuja dejaven življenjski slog in vseživljenjsko radovednost ter navdušuje z aktualnimi raznolikimi temami o dogajanju okrog nas.
Več o reviji Gea >
