No, malce bolj zapleteno je. Prvič, plod nastane iz plodnice pestiča, ne iz cveta. Pestič je osrednji, ženski del cveta. Sestavljen je iz brazde, na katero mora pristati zrno peloda. To vzklije in zraste skozi vrat pestiča do plodnice, v kateri opraši semensko zasnovo, iz katere se nato razvije seme. Iz preostalega dela plodnice pa se razvijejo posamezni deli ploda. Cvetni prah pa nastane v prašnicah pestičev, ki so moški del cveta.
Čmrlj, osa in samotarska čebela na socvetju sončnice
Mali leteči prostovoljci
Medonosne čebele oprašujejo cvetove zastonj. Čebelar jih ne plača, še vzame jim lahko med, ker ga naredijo dovolj zase in zanj. Če bi čebele za uslugo opraševanja morali plačati, bi ljudi to stalo približno 500 milijard dolarjev letno. To je precej več dolarjev, kot jih ima Elon Musk, trenutno najbogatejši Zemljan. In to je samo za opraševanje rastlin, katerih plodove jemo, ker samo to se dá preračunati. Vsako leto! Vsaka tretja žlica hrane obstaja samo zaradi dela čebel. Vsa žita razen ajde so vetrocvetke, mnoge rastline pa oprašujejo druge živali.
Opraševalci
Medonosna čebela ni niti najboljša niti edina opraševalka cvetov. Poleg drugih čebel so opraševalci lahko še različne druge žuželke od muh do metuljev, najrazličnejše ptice, gekoni, netopirji, miši in celo etiopski volk. In vsi ti oprašujejo le nekatere rastline. Mnoge rastline oprašuje le veter, nekatere pa celo vodni tok ali pa se oprašijo kar same. Vrednost usluge opraševanja je neprecenljiva.
Netopir oprašuje cvetove bananovca. Banane so osnovna hrana 400 milijonov ljudi v tropih.
Sečuan in ljudje čebele
V kitajski pokrajini Sečuan so po letu 1980 kmetje začeli opažati, da je čebel in drugih žuželk vse manj. Kmalu so morali sami vzeti čopiče v roke. Če želijo jabolka, breskve in karkoli drugega, morajo lastnoročno oprašiti vsak cvet. Zakaj v Sečuanu ni več čebel? Ker so uporabljali preveč pesticidov, snovi, ki zatirajo škodljivce. Pesticidi pač ne morejo ločiti med listnimi ušmi in čebelami. Naj nam bo to v poduk!
Samo bela in rumena
Če se ozremo po cvetočem travniku v bližini ali po cvetočih sadnih drevesih, lahko opazimo nekaj zanimivega: velika večina cvetov je belih, precej je rumenih, najde se tudi kak vijoličast ali roza, živo rdečih pa ni. Ne, vrtnica ne šteje, ker jo je vzgojil človek. In mak tudi ne šteje, ker ima popolnoma drug trik v rokavu oziroma v venčnih listih.
V ekosistemih Evrope je večina opraševalcev žuželk. Te najbolje vidijo bele in rumene odtenke. Predvsem dobro pa vidijo ultravijolično svetlobo. Mi jo lahko zaznamo le, če nas opeče. V UV-svetlobi so mnogi za nas enobarvni cvetovi obarvani kot tarče. V vetru kimajoči cvetovi maka pa so videti kot nekakšne mažoretke. Skratka nezgrešljivi.
Tam, kjer oprašujejo ptice, je mnogo cvetov resnično rdečih. To je barva, ki jo ptice najbolje vidijo. Rastline za raznašanje semen pogosto uporabijo ptice. Zdaj veš, zakaj so češnje rdeče in zakaj te kosi vedno prehitijo pri najslajših.
Varčevanje po rastlinsko
Cvetovi so barviti zato, da jih opraševalci opazijo. Če pa želi rastlina privabiti opraševalca v svoj cvet, mu mora nekaj ponuditi. Ponudi mu medičino, sladko tekočino, iz katere čebele delajo med. Mimogrede, čebele medu ne delajo za nas, ampak zase kot zalogo hrane za čez zimo. Travniška kadulja (Salvia pratensis) je rastlina, ki ni potratna. Medičino ima skrito globoko v cvetu, kjer jo lahko dosežejo le opraševalci z dovolj dolgim rilčkom. Prašnike imajo opremljene z vzvodom, ki ga uspe premakniti le primernemu opraševalcu, da doseže medičino. Premik vzvoda povzroči, da prašnik odloži malo peloda opraševalcu na hrbet.
Čebela na cvetu travniške kadulje
Ena na ena
Praktično po vsem svetu najdemo primere, ko ena vrsta divje čebele oprašuje samo eno ali nekaj vrst rastlin. Klasični primer so različne vrste orhidej mačjih očes (Ophrys spp.), katerih osem vrst uspeva tudi v Sloveniji. Cvetovi teh orhidej so videti kot samice čebel in drugih kožekrilcev, ki jih oprašujejo. Prevaro dopolnijo tudi s snovmi, ki so enake feromonom samic teh čebel. Medtem ko se samčki trudijo oprašiti tako »samico«, dejansko oprašijo le cvet.
Muholiko mačje uho (Ophrys insectifera)
Ni pa nujno, da rastlina poskuša čebelo prelisičiti. Lahko gre za čisto običajno rastlino, ki ima pač samo enega opraševalca. Taka je na primer piramidasta zvončica (Campanula pyramidalis), ki jo oprašuje le istrska žagorožka (Melitta tomentosa). Zvončica uspeva ob celotni Jadranski obali od Tržaškega zaliva do Albanije. Čebela pa je razširjena na še manjšem območju, na Kraškem robu, ker je tam piramidasta zvočnica dovolj pogosta, da prehrani celotno vrsto čebel.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
