V Cankarjevem domu v Ljubljani so predstavili nacionalno pobudo Branje na recept, ki povezuje svet zdravsta, kulture, gospodarstva in medijev ter starše spodbuja k eni najpreprostejših, a najdragocenejših vsakodnevnih dejavnosti – skupnemu branju z otroki.
Otroci in odrasli vse manj berejo, bralna pismenost pa upada. Posledice so vidne v slabšem razumevanju besedil, skromnejšem besednem zakladu ter manj razvitem kritičnem mišljenju, pomanjkanje bralnih navad pa vpliva tudi na sposobnost osredotočanja, domišljijo in empatijo. Prav na ta izziv odgovarja nova nacionalna pobuda Branje na recept, ki želi branje približati družinam že v najzgodnejšem obdobju otrokovega razvoja.
Ko pediater priporoči branje
Branje na recept je dolgoročna pobuda za spodbujanje skupnega branja odraslih in otrok. Njena posebnost je povezovanje dveh področij, ki sta pri skrbi za otrokov razvoj naravna zaveznika: kulture branja in preventivne pediatrije.
Pediatri spremljajo otroke in njihove starše prav v prvih letih življenja, ko se otrok hitro razvija in ko nastajajo tudi prve bralne navade. Hkrati uživajo veliko zaupanje staršev. Zato lahko starše spomnijo na nekaj, kar je preprosto, dostopno in ima dolgoročne učinke: da otroku vsak dan namenijo nekaj minut za skupno branje.
Pobuda ima pet ključnih ciljev: vključiti strokovno avtoriteto pediatrov v ozaveščanje o koristih zgodnjega branja, spodbuditi starše k rednemu skupnemu branju, jim ponuditi praktične nasvete in dostopne vsebine, prispevati k razvoju zgodnje pismenosti in dolgoročno krepiti bralno kulturo ter doseči tudi družine, ki sicer ne berejo.
Nekaj minut branja za otrokov razvoj
Ko odrasli bere otroku, mu ne podarja le zgodbe. Podarja mu tudi čas, pozornost in skupno doživetje. Kot je ob predstavitvi povedala dr. Alenka Kepic Mohar, strokovnjakinja s področja bralne kulture in glavna urednica Mladinske knjige, branje na recept ni zdravilo, ampak priporočilo – povabilo staršem, da si vsak dan vzamejo nekaj minut za skupno branje in otroku odpirajo svet besed, podob in zgodb.
Pomemben del pobude je namenjen prav najmlajšim. Vsi triletniki bodo ob sistematskem pregledu brezplačno prejeli posebno tematsko številko revije Cicido, njihovi starši pa informativno gradivo z napotki za skupno branje. Pobuda bo segla tudi do otrok, ki se zdravijo v Pediatrični kliniki v Ljubljani.
Ideja za pobudo se je sicer rodila v uredništvu revije Cicido. Prvi korak je bil povezovanje s pediatri, ki so pobudo prepoznali kot pomembno in jo podprli. Iz začetne zamisli je tako postopoma nastala nacionalna pobuda, ki danes povezuje številne strokovnjake, institucije, podjetja in medije.
Široko partnerstvo za skupen cilj
Branje na recept smo zasnovali pri Mladinski knjigi v sodelovanju s Sekcijo za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje v okviru programa ZDAJ.
Da je ideja lahko prerasla v nacionalno pobudo, je omogočil glavni partner NLB. Pobudo sta podprli tudi Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, njena častna pokroviteljica pa je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar.
Branje na recept so predstavili dr. Alenka Kepic Mohar, strokovnjakinja s področja bralne kulture in glavna urednica Mladinske knjige, Denis Baš, dr. med., specialist pediater in predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva, doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., specialist pediatrije in strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana, vodja programa ZDAJ pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in prim. Polonca Truden Dobrin in Andrej Krajner, odgovoren za Blagovno znamko in komuniciranje v NLB Skupini. Goste sta uvodoma pozdravili Nataša Kraškovic, predsednica uprave Mladinske knjige, in Uršula Menih Dokl, generalna sekretarka Ministrstva za kulturo.
Krog sodelujočih se s tem ne končuje. Pobuda povezuje strokovnjake s področij zdravstva, pediatrije, psihologije, vzgoje in izobraževanja ter bralne kulture, pa tudi nacionalne institucije, gospodarske družbe in medije.
Pomembno vlogo imajo tudi medijski partnerji Radio Slovenija, Insmedia, Europlakat, Next Media in Pro Plus, ki bodo pomagali, da bo temeljno sporočilo pobude, »Berimo z otrokom«, doseglo čim več staršev.
»Branje si zasluži mesto med pediatričnimi priporočili«
Pomen pobude so na predstavitvi poudarili tudi sodelujoči pediatri.
Denis Baš, dr. med., specialist pediater in predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva, je poudaril, da se najtrdnejši temelji pogosto gradijo z majhnimi, vztrajnimi koraki. Vsakodnevno branje po njegovih besedah ne spodbuja le govora, pozornosti, mišljenja, radovednosti in empatije, ampak krepi tudi bližino, toplino in vezi med otrokom in odraslim. Zato si branje zasluži mesto med pediatričnimi priporočili za zdrav razvoj otroka.
Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., specialist pediatrije in strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana, je izpostavil vpliv branja na razvoj možganov. Redne bralne navade so pri otrocih povezane z boljšimi kognitivnimi sposobnostmi in uspešnejšim učenjem, koristi skupnega branja pa so vidne že v najzgodnejšem obdobju, ko otroci še ne znajo brati sami.
Tudi prim. Polonca Truden Dobrin, vodja programa ZDAJ pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je poudarila pomen skupnega časa, ki ga starši in otroci preživijo ob knjigi. Branje družini omogoča umiritev, pogovor in čustveno bližino, hkrati pa ustvarja prijetno alternativo času pred zasloni.
Pobuda, ki povezuje različne svetove
Pomembnost povezovanja različnih področij je izpostavil tudi Andrej Krajner, odgovorni za blagovno znamko in komuniciranje v NLB Skupini. NLB kot glavni partner pobude v branju prepoznava naravno povezavo s prizadevanji za krepitev finančne pismenosti, saj obe področji temeljita na sposobnosti razumevanja informacij in njihove premišljene uporabe.
Da je pobuda prerasla v širše nacionalno prizadevanje, je ob predstavitvi poudarila tudi Nataša Kraškovic, predsednica uprave Mladinske knjige. Kot je dejala, smo v Mladinski knjigi »zasejali seme«, danes pa s ponosom sodelujemo pri pobudi, ki povezuje vse, ki verjamejo v moč branja. Odziv številnih institucij in strokovnjakov po njenem mnenju potrjuje, da Slovenija takšno pobudo potrebuje.
Pobuda Branje na recept ima tudi svojo uradno skladbo Pustite nam ta svet, pesem Janija Goloba z besedilom Dušana Velkaverha v aranžmaju Matije Krečiča.
Vrata so odprta vsem
Branje na recept ni enkratna akcija, temveč dolgoročna pobuda, ki želi postopoma spreminjati bralne navade družin in krepiti bralno kulturo v Sloveniji. Že vključitev v Mrežo za družinsko pismenost in Nacionalni mesec skupnega branja jo povezuje z drugimi pomembnimi prizadevanji na področju branja.
Pri tem je sporočilo preprosto in namenjeno prav vsem staršem: ni treba čakati na poseben trenutek. Začnemo lahko danes. Z nekaj minutami, s knjigo v rokah in z otrokom ob sebi.
Branje na recept zato ni recept za knjigo, ki jo moramo prebrati, ampak povabilo k skupnemu času, pogovoru, bližini in odkrivanju sveta skozi zgodbe.
Več o pobudi, pomenu skupnega branja in priporočilih strokovnjakov najdete na branjenarecept.si.
Utrinki z dogodka
