Če se sprehodimo pod drevesi, slišimo glasno brenčanje neštetih čebel in čmrljev. Vetrič zavrtinči odpadle venčne liste kot orjaške snežinke.
Sadno drevo
je tisto, ki obrodi sadeže, ki jih jedo ljudje. Večina vrst sadnih dreves je udomačenih. V naravi ne obstajajo ali pa so njihovi plodovi manjši in za nas manj okusni. Sadež je v botaniki plod. Plod nastane iz plodnice, ta pa je sestavni del cveta. Velika večina sadnih dreves, ki jih lahko gojimo v naših krajih, spada v družino rožnic. Da, sorodnic vrtnice, šipka in jagodnjaka. Sadjarji jih delijo na pečkarje in koščičarje. Pečkarji imajo v sadežu več semen. To so jablana, hruška in kutina. Plod koščičarjev vsebuje le eno veliko seme. To so sliva, breskev in češnja.

Cvetijo v zaporedju
Vsaka vrsta sadnega drevesa cveti ob svojem času. Sestavimo lahko zaporedje cvetenja. Točni časi cvetenja so lahko za nekaj tednov zamaknjeni. Odvisni so od vremenskih razmer leta in od tega, kje smo. Na Primorskem se pomlad začne prej kot v notranjosti. In v nižinah je pomlad zgodnejša kot v hribih.
- mandljevec (P. dulcis) – februar
- cibora (Prunus cerasifera) – od februarja do marca
- marelica (P. armeniaca) – sredi marca
- črni trn (P. spinosa) – sredi marca
- breskev (P. persica) – konec marca
- sliva (P. domestica) – konec marca, začetek aprila
- češnja (P. avium) – začetek aprila
- hruška (Pyrus communis) – april
- višnja (Prunus cerasus) – konec aprila
- jablana (Malus domestica) – april in maj
- kutina (Cydonia oblonga) – sredi maja
- nešplja (Mespilus germanica) – druga polovica maja
- skorš (Sorbus domestica) – konec maja, začetek junija

Pomembna za opraševalce
Sadna drevesa zacvetijo zgodaj spomladi. Zato so izjemno pomembna za čmrlje. Matice čmrljev začnejo letati že konec zime. Nujno potrebujejo zadostne količine medičine in cvetnega prahu, da lahko vzpostavijo novo gnezdo in odložijo jajčeca. Morda si jih opazil, kako obiskujejo pomladne cvetlice in grmovnice. Sadna drevesa jim postrežejo z ogromno pojedino dehtečih cvetov na majhnem prostoru.

Kaj se zgodi ob pozebi?
Vsa našteta sadna drevesa pozimi brez težav prenesejo temperaturo –15 °C ali nižjo. Njihovi brsti, mladi listi in posebej cvetovi pa so občutljivi za nizko temperaturo. Cvetovi pozebejo pri okrog –2 °C. Po ledeni noči morda na prvi pogled niso videti poškodovani. Če pa premrznjeni cvet po nekaj dneh razpolovimo, bomo sredi njega našli črno bunkico. To je plodnica, ki je že odmrla in počrnela. Na drevesu niso vsi cvetovi enako razviti. Manj razviti cvetovi morda preživijo pozebo.
Kažejo se vse večje težave
Klimatske spremembe že povzročajo težave sadnim drevesom. V pretoplih zimah drevesa zacvetijo prezgodaj ali pa sploh ne cvetijo. Pozebe zgodaj spomladi in vročinski valovi poleti poškodujejo plodove, zmanjšajo ali popolnoma uničijo letino. Poplave in suša izčrpajo drevesa in jih naredijo dovzetnejše za bolezni in škodljivce.

Ali veš?
- Japonske okrasne češnje s polnjenimi cvetovi niso primerne za čmrlje in čebele. Pomnoženi venčni listi žuželkam prepečujejo dostop do medičine.
- Na gozdnatih pobočjih lahko od daleč opaziš cvetoče divje češnje. Za teden ali dva se obarvajo belo.
- Breskve na vrtovih prepoznaš po rožnatih cvetovih.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >








