Sneg nas spomni, da je tudi mraz lahko čudovit in da je vsak dan, ko pada, poseben in poln čarovnije. Ko sneži, je, kot da bi se odprla velika, nevidna škatla, polna tisočerih drobnih draguljev.
Zima in sneg nista le lepa, ampak tudi zabavna! Sneg nas vabi k igri: kadar je suh in mrzel, škriplje pod nogami, in ko je moker in lepljiv, je popoln za oblikovanje kep in krogel za snežaka.
Recept za snežinke
Snežinke nastanejo v hladnih oblakih, kjer je temperatura precej pod
0 °C. Za njihov nastanek potrebujemo tri pomembne sestavine. Prva je vodna para, druga podhlajene drobne kapljice vode, ki so lahko tekoče tudi pri temperaturah pod lediščem, in pa ledena jedra, ki so kar delčki prahu ali soli. Na delčke zaledeni vodna para in začne rasti ledeni kristal.
Snežinke lahko med padanjem po oblaku trčijo druga ob drugo in se združujejo v večje kosme. Ko zrastejo in postanejo dovolj težke, začnejo padati proti tlom. Če je tudi zrak pod oblakom zelo hladen, snežinke ostanejo snežinke in zapade sneg. Če pa je spodaj toplejši zrak, se stalijo in na tla pade dež.
Družina snežink
Vsaka snežinka raste malo drugače, ker je v oblaku temperatura različna, pa tudi vlažnost se spreminja. Zato so snežinke majhne umetnine različnih oblik, čeprav so vedno šestkotne. Snežinka v svoji obliki nosi celotno zgodbo o tem, kaj se dogaja v ozračju, in zato je kot »pismo ali sporočilo z neba«.
4 glavne oblike
- Popolne šestkrake zvezde so najlepše in najslavnejše snežinke. Videti so kot zvezde s šestimi rokami ali kraki. Na rokah imajo še manjše rokice in veje, zaradi česar so videti kot drobne čipke. Nastanejo, ko je v oblaku ravno prav mrzlo (ne preveč ne premalo) in je tam veliko vlage. To so snežinke, ki ustvarjajo najbolj puhast sneg.
- Ploščati šestkotni kristali so preprosti in elegantni. Videti so kot majhne, tanke šestkotne ploščice ali krožnički. So ploske in včasih imajo na robovih majhne zareze. Nastanejo, ko je v oblaku mrzlo.
- Stebričasti kristali so snežinke, ki so se odločile rasti v višino namesto v širino. Videti so kot majhni svinčniki ali šeststranski stebrički. Včasih imajo na vrhu in dnu pritrjeno ploščico. Nastanejo, ko je v oblaku zelo mrzlo.
- Iglice so stebrički, ki so postali izjemno tanki. So kot zelo tanke in dolge igle. Če jih pade veliko, se lahko sneg zdi malo oster ali »iglaste« teksture. Nastanejo, ko je temperatura tik pod lediščem, približno pri –5 °C.
Snežne skrivnosti in zanimivosti
Zakaj so snežinke vedno šestkotne? Molekula vode H₂O ima posebno zgradbo. Ko voda zmrzne, se molekule povežejo v šestkotno kristalno mrežo. Zato imajo snežinke 6 krakov.
Sneg škriplje. Ko hodiš po snegu, včasih slišiš škripanje pod nogami, ker pod svojo težo drobiš milijone drobnih ledenih kristalov. Najglasneje škriplje, ko je zelo mraz (pod −10 °C). Pri tej temperaturi so kristali trdi in se lomijo, kot bi lomil majcene steklene palčke. Če je sneg pretopel, je mehkejši in se samo stisne, zato ne škriplje.
Je res bel? Sneg se nam zdi bel, vendar v resnici sploh nima barve, saj so snežinke prozoren led. Ko pa nanje posije sončna svetloba, ki je mešanica vseh barv, se ta odbije in se razprši v vse smeri. Ker se odbije celoten spekter svetlobe, naše oči to vidijo kot belo barvo.
Zakaj rastline pod snegom ne zmrznejo? Med kraki snežink je ujetega veliko zraka. Ta ujeti zrak deluje kot debel puhast plašč – izolator. Zato je temperatura pod debelo plastjo snega pogosto višja kot na površju, kar pomaga živalim in koreninam rastlin preživeti mraz.
Zakaj se drži skupaj in lahko naredimo kepe in snežaka? Ko delamo kepe, se sneg lepo prime skupaj. Na zunanji strani snežink se ustvari izjemno tanka tekoča plast vode. Ko dve snežinki stisnete skupaj, se ta tanka tekoča plast sprime in v trenutku ponovno zamrzne, s čimer ustvari ledeno vez, ki drži snežaka skupaj!
Ko zapade svež sneg, se svet okoli nas zdi veliko tišji. Puhast, sveže zapadel sneg je poln zraka. Ta zrak in nepravilna površina snežink vpijata zvočne valove, namesto da bi jih odbijala. Sneg deluje kot zvočna izolacija, ker se zvok širi manj učinkovito, in se zato vse zdi tišje in mirnejše.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
