Raziskave vedno bolj soglasno potrjujejo izredno odločilen vpliv zdravega življenjskega sloga na ohranjanje zdravja. Odnos do zdravega življenjskega sloga pa se oblikuje, tako kot vse drugo, v družini.
Starši si seveda želimo zdravega otroka. Vzgoja za zdrav življenjski slog pa predvsem zagotavlja, da bo naš otrok zdrav tudi, ko bo »že velik«. Danes se bomo v zvezi z zdravim življenjskim slogom posvetili predvsem gibanju.
Bliža se začetek novega šolskega leta in z njim izbiranje krožkov, dejavnosti, razmišljanje, kaj bi bilo za otroka najbolje. Starši v ambulanti pogosto vprašajo, v kateri šport naj jo/ga usmerijo. Včasih je to vprašanje vezano na specifično zdravstveno težavo, na primer slabo držo, prekomerno telesno težo, presnovne težave, še večkrat pa prosijo za nasvet kar tako.
Kdo bo zasijal v skupini?
Odgovor nikakor ni enostaven. Navedla bom nekaj smernic, s katerimi si lahko pomagamo. Najprej razmislimo, kaj otroka sicer veseli. Kdor bi ves dan letal za žogo, bo verjetno najsrečnejši v kakem ekipnem športu, kot so nogomet, košarka, odbojka, rokomet … Spet drugi, ki zleze, kamor se le da, bo kot riba v vodi pri plezanju, morda gimnastiki, akrobatiki.
Razmislimo tudi, kakšen je otrok po naravi. Tisti bolj introvertirani ne bodo najsrečnejši v ekipnih športih, in obratno. Bolj ekstrovertirani pa zasijejo v skupini. Ekipa zahteva tudi določen občutek za druge, tisto, čemur rečemo čustvena inteligenca.
Ni ravno najboljša ideja, da šport poskušamo uporabiti, da bi pri otroku »popravili«, kar mislimo, da mu »manjka«. Torej bolj plašnega otroka ne bomo naredili bolj pogumnega, če ga vpišemo na trening borilnega športa. Tistega, ki se boji višine, spet ne bomo ozdravili s plezanjem. Tako mu povzročimo samo nepotrebne stiske.
Pomembno je dobro počutje
Tisto, kar nedvomno pomaga, je gotovo dobro počutje otroka pri telesni aktivnosti, ki ima seveda pozitivne posledice na vseh drugih področjih, in sicer pri šolskem delu, domačih odnosih, socialnih stikih.
V času rasti so boljša izbira športi, pri katerih obremenitve zajemajo celotno telo, torej tisti, ki niso »enostranski«. Takšni športi so, na primer, plavanje, plezanje, splošna telovadba, gimnastika, judo, karate … Seveda so za otrokov razvoj super tudi tisti »enostranski«, na primer tenis, če se trener zaveda, da je treba v trening vključiti tudi vaje, ki krepijo dele telesa, ki jih primarni šport ne … Še enkrat pa bi poudarila, da je smiselno izbrati šport, pri katerem otrok uživa in se ga rad udeležuje.
Koristno pomanjkanje vztrajnosti
Pogosta pritožba staršev je tudi ta, da otrok pri nobenem športu ne zdrži dolgo, četudi »je poskusil že vse mogoče«. Morda se čudno sliši, a ravno to, dokazano na dolgi rok, ga bolj varuje pred poškodbami in v večini primerov omogoča boljše športne uspehe kasneje. Zgodnja specializacija v športu, kot temu rečejo, ni dobra za zdravje in tudi ne za športne uspehe.
Redna telesna aktivnost je temelj zdravega razvoja in dolgoročnega zdravja. Samo … Spet je lahko reči, a včasih vsega skupaj le ni tako enostavno izpeljati. Največji oviri so omejena sredstva in otežena družinska logistika. Oboje lahko rešujemo z izbiro športnih dejavnosti, ki jih ponujajo osnovne šole. Dragi športi niso za otrokov razvoj čisto nič boljši od cenejših ali brezplačnih. Prednost šolskih športnih dejavnosti je tudi ta, da so večinoma takoj po pouku in dodatne vožnje niso potrebne. V družinsko življenje lahko poseže tudi dejstvo, da imamo več otrok, da so različne starosti in imajo različne interese. V tem primeru pomaga sodelovanje z drugimi družinami, izmenične vožnje …
Intenzivnost obremenitev z leti narašča. Dobro je, da smo starši pozorni na morebitne bolečine in poškodbe, ki se pojavijo v zvezi s treningom. Lahko gre tudi za poškodbe zaradi čezmernih obremenitev.
Pozor – obiščite zdravnika!
Vse te težave zahtevajo pregled pri zdravniku, in sicer da presodimo, ali gre res za s športom povezano težavo ali morda kaj drugega, kar smo zmotno pripisali športni obremenitvi. Drugič pa zato, da sta zdravljenje in rehabilitacija primerna za otroka, ki še raste. Zgodi se namreč, da je v želji, da bi bil otrok kolikor mogoče hitro spet na treningih in tekmovanjih, zdravljenje čisto neprimerno.
Nekatere vrste zdravljenja, ki so zelo običajne pri poškodbah odraslih, so za otroke, ki še rastejo, škodljive zaradi možnega vpliva na rastne cone. Rada bi spomnila še na to, da zdravljenje športnih poškodb, tako akutnih kot morda še bolj tistih zaradi čezmerne obremenitve, zahteva svoj čas. Za mlade je res pomembno, da imajo ob sebi starše, ki to razumejo, in jim zagotovijo potrebno dolgo zdravljenje.
Članek je bil objavljen v reviji Pogled
Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.
