Revija Gea

Kako ohladiti metropole

Vprašanje, kako se ohladiti v vse bolj vročih poletjih, postaja bistveno za preživetje. Vročina postaja še posebej neznosna v mestnih konglomeratih, kjer beton in asfalt zadržujeta toploto, da ne izpuhti niti ponoči. Ohlajevanja okolice se marsikje lotevajo na tradicionalen način, kot je ozelenjevanje površin, preizkušajo pa se tudi novi premazi s hladilnimi učinki za stavbe in asfalt. Obetaven je tudi inovativen način za izkoriščanje nizkih temperatur vesolja za hlajenje stavb ali naprav brez rabe električne energije, razvit na ljubljanski fakulteti za strojništvo.

Čipi, zlato 21. stoletja

V 20. stoletju je bila ena ključnih strateških surovin, za katero so se potegovale, pa tudi medsebojno vojskovale in zavojevale države, nafta, prva desetletja 21. stoletja pa kažejo, da je črno zlato zamenjalo silicijevo vezje. Z drugimi besedami – brez čipov oziroma integriranih vezij si sodobnega

Nekoč pomembna dejavnost danes propada

Piran, Izola in Koper so bili z močno razvitim zasebnim ribolovom gospodarska središča že v daljni preteklosti. Zasebno ribištvo in ribja predelovalna industrija sta zaposlovala velik del obalnega prebivalstva. Danes se je ulov zmanjšal na odstotek tistega iz leta 1990.

Okoljska pismenost

Slovenci smo dovolj okoljsko ozaveščeni, da poznamo problematiko podnebnih sprememb, težave z onesnaženo vodo in z onesnaženim zrakom. Vemo za ozonsko luknjo in da nam biotska raznovrstnost upada. Neradi se sicer strinjamo, da je za večino težav kriv človek, verjetno pa smo si edini, da bi bilo modro, da svoj vpliv na okolje zmanjšamo, piše dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Želja po razumevanju zakonov narave    

Dr. Lea Rems je osma med slovenskimi znanstveniki, ki ji je že na samem začetku samostojne raziskovalne kariere uspelo pridobiti sredstva Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). V naslednjih petih letih bo s podporo 1,5 milijona evrov iz sklada ERC lahko nadaljevala že začete raziskave o možnostih terapij, temelječih na reverzibilni in ireverzibilni srčni elektroporaciji. 

Slovenec, kitajski dvorni astronom

Hallerstein je bil dvorni astronom na Kitajskem, kartiral je obsežna območja kitajskega cesarstva, bil je prvi, ki je ocenil število Kitajcev Spomenik Hallersteinu v Ljubljani je replika njegovega zvezdnega opazovalnika iz Pekinga.
 

Pozitivna geografija

Je mogoče užiti Beograd brez jugonostalgične navlake? Od razpada nekdanje skupne države so zdaj minila že več kot tri desetletja, kar se, mimogrede, že nevarno približa njenemu roku trajanja, ki je bil pičlih 45 let. Tri prijateljice, ki smo si v tem mestu zaželele preživeti neobremenjen »city break«, kakršnega bi tudi v Barceloni, Berlinu ali Budimpešti, smo se po treh dneh strinjale, da je.

Biser sredi Tihega oceana

Obiska Velikonočnega otoka sem se veselil kot otrok. Leta prebiranja o nenavadnih običajih in obredih, ogledovanje fotografij na moč nenavadnih, po otoku posejanih kamnitih možicev in številne skrivnosti, ki jih na tem odmaknjenem kosu zemlje ne manjka, so zbujali radovednost in spodbujali mojo domišljijo. 

Virtualni sendvič na Uršli, #59/100

Na Uršljo goro smo se odpravili po nekoliko krajši in bolj strmi poti čez Kozarnico, dol pa čez Kal, torej v nasprotni smeri urnega kazalca Več kot 400 let stara romarska cerkev na njej stoji na nekdanji deželni meji med Koroško in Štajersko. Velja za najvišje ležečo cerkev takšne velikosti v Sloveniji in v tem delu Evrope.

Med vrvež Festivala idrijske čipke

V Idriji bo med 14. in 16. junijem odvijal že 42. Festival idrijske čipke. Slovenska turistična organizacija ga uvršča med pet največjih etnoloških festivalov v Sloveniji, poznan je tudi mednarodno.