Poišči v Mojem planetu

• Junijska vsebina

  

   

  Bolj nenavadne, kot mislimo

  Lisica je ena najbolj prilagodljivih zveri na svetu. Živi v gozdovih, tundri, puščavah, gorah, na kmetijskih območjih in celo sredi velikih mest. Najdemo jo skoraj po vsej severni polobli, od severne Afrike do Arktike. Prav zaradi izjemne prilagodljivosti je najbolj razširjena predstavnica družine psov. V Sloveniji imamo rdečo lisico.

  Najmanjše mesto na svetu

  V Istri na Hrvaškem dobrih 130 kilometrov od Ljubljane leži najmanjše mesto na svetu. Imenuje se Hum in je tako majhno, da ima le dve ulici. Pravijo celo, da je zapisano v Guinnessovi knjigi rekordov. Po legendi naj bi Hum zgradili velikani, potem ko jim je ostalo nekaj kamnov pri gradnji drugih istrskih mest.

  Pogled v usta

  Povodni konj je pogosto videti kot miren velikan, ki leno počiva v vodi. Toda v resnici spada med najbolj nevarne živali v Afriki. Ima ogromna usta in zelo močan ugriz. Če se počuti ogroženega, lahko hitro napade čoln ali človeka. Pravzaprav je lahko smrtno nevaren.

  Kresnice

  Kresnica je vrsta hrošča, ki sveti v temi. Pojav imenujemo bioluminiscenca. Svetleče lepotice opozarjajo plenilce, naj se jim izognejo. Če kdo kresnico vseeno poje, to stori le enkrat, saj je ogabnega okusa. Kresnice si tako iščejo življenjske partnerje. Opazujemo jih lahko v drugi polovici junija, okrog solsticija, ki je 21. junija.

  Pelikani

  Čudovite ptice z ogromnim kljunom in veliko golšo, v katero zajemajo ribe, spadajo v družino velikih vodnih ptic. Prehranjujejo se z ribami. Lovijo jih tik pod gladino ali s potapljanjem. Pelikani radi lovijo v skupini – s krili udarjajo po vodi in ribe preženejo v plitvino, tako da postanejo lažji plen. So zelo družabni in potujejo v jatah ter gnezdijo v velikih kolonijah.

  Beluga

  Za večino živali je ogledalo prava uganka – v njem ne vidijo sebe, ampak drugo žival. Med redke vrste, ki to zmorejo, so se uvrstile tudi beluge. Samoprepoznavo v ogledalu biologi preizkusijo tako, da živali na kožo ali kožuh narišejo znamenje. Če poskuša madež odstraniti s svojega telesa, to pomeni, da razume, da vidi sebe.

• Majska vsebina

  

   

  Šimpanz Togo

  Tokrat smo obiskali prikupnega štirimesečnega šimpanza Toga. Dva dni po novem letu se je v ZOO Ljubljana povečala družina šimpanzov. 27-letni samici Neži in 38-letnemu samcu Borisu se je skotil mladiček Togo, ki je zvezda ljubljanskega živalskega vrta, o njem si lahko več preberete v prispevku Bibe Jamnik Vidic v majski številki.

  Praznik čebel 

  Vsako leto 20. maja praznujemo svetovni dan čebel. Ta dan je za Slovenijo še posebej pomemben, saj je prav naša država predlagala njegovo praznovanje. Takrat se spomnimo, kako pomembne so čebele za naravo, rastline in tudi za nas, ljudi. V članku boste izvedeli zanimivosti o kranjski čebeli in radovljiškem Čebelarskem muzeju. 

  Vodomec 

  Navadni vodomec (Alcedo atthis) je razširjen ob čistih rekah, potokih in jezerih. V Sloveniji ga lahko opazimo ob Savi, Dravi, Soči ali Krki, pa tudi ob manjših, mirnejših vodotokih. Je kot moder blisk, ki leti tik nad gladino, ali pa sedi na veji ob vodi in opazuje svoj priljubljeni plen – ribice. Ker je precej plašen, ga težko vidimo …

  Mikroplastika  

  Veliko plastike zaide v vodo. Veter jo zanese v reko, deževnica spere v podtalnico, turist jo odvrže v morje. Celo če jo zažgemo, bodo delci z dežjem našli pot do podtalnice. Plastika, ki zaradi vremenskih vplivov počasi, a nenehno razpada, prej ali slej pride v oceane. Ti tako imenovani mikrodelci so zašli v vse dele sveta in jih najdemo v vsakem organizmu. 

  Mačje družinice

  Spomladi se skotijo mačji mladiči. Verjetno že veste, kako skrbne mamice so mačke. Pogled na male puhaste kepice, ki se stiskajo k samički, je res čudovit. Vendar usoda mačjih mladičev in samic mnogokrat ni tako lepa, kot bi si želeli. Nanje preži mnogo nevarnosti, zato morajo mladički z mamo ostati na varnem vsaj tri mesece. Več izveste v članku Mojce Furlan.

  Modri velikan ocean 

  Naš planet je bleščeča modra krogla v vesolju. Ta modrina so naši oceani – ogromni, skrivnostni in polni življenja. So srce in pljuča naše Zemlje. Ustvarjajo vreme, nas hranijo in povezujejo svet. So dom milijonom bitij in naš največji prijatelj, ki ga moramo skrbno čuvati. Veliko modrosti lahko preberete v prispevku klimatologinje dr. Lučke Kajfež Bogataj.

• Aprilska vsebina

  Velike mačke

  Za velike mačke so značilni ostri čuti, tiho gibanje, močni kremplji in sposobnost bliskovitega napada. Tiger je največja mačka na svetu in prepoznaven po značilnih črnih progah. Živi v gozdovih in mokriščih Azije. Je potrpežljiv lovec, ki se plenu približa neopazno in nato napade z veliko močjo. Je tudi eden najboljših plavalcev med mačkami in lahko brez težav preplava široke reke. 

  Žirafa 

  je najvišja žival na svetu. Samci so visoki do pet metrov in pol, samice pa meter manj. Povprečna teža odraslega samca je dobra tona. Žirafje mame z mladički se zbirajo v čredah in si pomagajo tako, da ena od njih pazi več mladičev, druge pa lahko gredo pit ali na pašo. Mladiči pijejo mleko pri mami od 6 do 8 mesecev. Ko so stari dobro leto, se morajo osamosvojiti.

  Tuna 

  To je plenilka, ki pogosto poje več kot sto kilogramov rib in mehkužcev na dan, a tudi sama je okusen obrok za še večje plenilce, kot so morski psi ali mečarice. Tuna lahko zrase prek štirih metrov, tehta več kot pol tone in plava celo z 80 kilometri na uro. Poleg tega, da je izjemno inteligentna, je v nasprotju z večino rib tudi toplokrvna. Žal pa je marsikatera vrsta tune ogrožena.

  Zlata ribica 

  Ko kupiš zlato ribico, je običajno še mladiček in je zato zelo majhna. Vendar lahko, ko odraste, doseže tudi do 40 centimetrov in tehta do 3 kilograme. Tudi njena življenjska doba je precej dolga, saj lahko živi več kot 15 let. Zato to ni ribica za kratek čas, ampak velika riba, za katero bo treba dolgo skrbeti. Zlate ribice poleg veliko prostora potrebujejo tudi rastline in družbo. 

  Sladkosneda poletuša vrečarica 

  To je ena najbolj prikupnih in zanimivih nočnih živali na svetu. Spada med vrečarje, kar pomeni, da samice kot kenguruji nosijo svoje mladičke v posebni kožni vreči. Teknejo jim drevesni sok, nektar, sadje in cvetni prah. A niso le »sladkosnede«, saj jedo tudi žuželke in majhne nevretenčarje. So zelo družabna in živahna bitja, ki celo »letijo« ali jadrajo po zraku. 

  Morski lev 

  To so sesalci, natančneje plavutonožci, za katere so značilni vidni uhlji in sprednje plavuti. Morski levi se odlično znajdejo v vodi, a po kopnem hodijo po vseh štirih. Najdemo jih v toplih morjih, njihovi sorodniki so morski tjulnji. Samec lahko tehta tudi 300 kilogramov. Hranijo se pretežno z ribami. Živijo od 20 do 30 let. Nekatere vrste so žal ogrožene.

• Marčna vsebina

  Mrest

  Žabe sekulje izkoristijo prvo toplejše vreme za odlaganje mresta. To so jajčeca v prozornem zdrizastem zaščitnem ovoju. Odlagajo jih v manjše mlake, kjer so varna pred plenilci, pa tudi v okrasne vrtne bajerčke, kjer si jih lahko ogledamo od blizu. Vse vrste žab so v vrtu zelo koristne, saj jedo vrtninam škodljive žuželke.

  Iberski zajec 

  To je sorodnik našega poljskega zajca in živi predvsem na Iberskem polotoku (Španija in Portugalska). Naseljuje odprte pokrajine, travnike, kmetijske površine in redko poraščena območja, kjer mu vitko telo, dolge noge in kožuh, ki se zlije z okoljem, omogočajo učinkovito gibanje in skrivanje. Ena izmed njegovih najbolj opaznih značilnosti so dolgi uhlji s črno konico. 

  Velikonočni zajec in pirhi

  5. aprila bomo slavili veliko noč. Praznik poleg bogato obložene mize, na kateri so potica, šunka, hren in pirhi, zaznamujejo tudi zajci. Prav pirh in zajec sta največja velikonočna simbola. Ker so zajci znani po tem, da imajo veliko mladičev, so postali simbol novega življenja in novih začetkov. Pobarvana jajca pa oznanjajo ponovno rojstvo, življenje, upanje in radost.

  Zakaj so mladički nagajivi

  Mladički se o svetu šele učijo. Povsem naravno je, da s svojim radovednim smrčkom prevohajo vsak kotiček, stvari radi tudi okušajo. V gobček vzamejo prav vse: od igrač, palic in listja do umazanih oblačil, robcev in smeti. Za grizenje pa je še en pomemben razlog: menjava zob. Ko so stari 4 ali 5  mesecev, zamenjajo 28 mlečnih zob za 42 stalnih.

  Sivi volk 

  Volkovi živijo v manjših tropih, ki jih sestavljajo vodilna samec in samica ter njuni potomci. Pari se samo vodili par. Brejost traja dobra dva meseca. V leglu je v povprečju 5 ali 6 slepih in odlakanih mladičkov, samica jih doji par mesecev. Zanje skrbita oba, samec pa prinaša hrano. Zaradi pomanjkanja hrane in mraza v prvem letu življenja pogine polovica volkcev. 

  Ovce 

  Te prežvekovalke spoznamo po volnenem kožuhu. Predvidevajo, da so se razvile v Aziji iz divjega muflona. Nekateri samci imajo rogove. Ljudje jih gojijo zaradi volne, mleka in mesa, nekateri pa tudi namesto kosilnic. Ovca je breja 5 mesecev in do dvakrat na leto skoti po enega ali dva jagenjčka. Ti najprej pijejo mleko pri materi, potem preidejo na rastlinsko hrano.

  Podzemna jama Gorjanc

  Gorjanc je brezno, ki se spusti več kot 300 metrov v globino in se odpre v čudovite jamske dvorane in rove, okrašene s sigo in kapniki. Jamarji so jih odkrili pred kratkim in popisali že skoraj 1,5 kilometra, pa še niso prišli do konca. Vedo, da se jama nadaljuje v več smereh. Gorjanc je veliko odkritje najgloblje jame na Dolenjskem in je vsekakor ena najdaljših.

• Februarska vsebina

  Račja romantika 

  Dan se daljša in kljub mrazu je za race čas za romantiko. Perje racakov je v tem času barvito in bleščeče, vpadljivo pa so obarvani tudi kljuni in noge pri obeh spolih. Samice z oglašanjem in kretnjami sprožijo paritveno vedenje samcev. Pri divjih vrstah rac se oblikujejo pari, pri domačih pa ne, saj v jati gojimo le po enega samca.

  Srnjad

  je pozimi temno rjavo obarvana. Združuje se v trope, ki štejejo tudi do nekaj deset živali. Med sneženjem si najde zavetje v grmovju. V globokem snegu se težje premika. Srnjad je smukač, objeda nizke veje. Smuka vejice, iglice iglavcev, lubje mladih dreves, liste robid in bršljana, pohrusta tudi žir in želod. Prehranjuje se ponoči.

  Šoja

  je zelo pametna in ima odličen spomin. Če opazi plenilca, opozori nanj vso okolico. Dejavna je podnevi. Je vsejeda, a pozimi ima na izbiro predvsem semena. Najraje ima večja semena, kot so želod, žir in gabrova semena. Odpreti zna celo oreh. Jeseni jih na različnih mestih shranjuje za ozimnico. Tista, na katera pozabi, spomladi vzklijejo …

  Murena

  Kljub svojemu kačastemu videzu so murene ribe. Imajo dolgo plavut, ki se razteza od glave do repa. Predvsem zaradi dolgih zob so lahko videti nekoliko strašljive. Murene so napadalne le, če so ogrožene. Poškodbe ob ugrizu so lahko hude in jih je treba zaradi možnosti okužbe resno obravnavati. Orjaška murena je lahko dolga do tri metre in težka celo 30 kilogramov.

  Sterilizacija in kastracija

  Nekatere brezdomne živali nikoli ne dobijo svojega varnega zavetja. Živijo v pomanjkanju hrane, v boju za prostor, žal jih preganjajo tudi ljudje. Ker so prepuščene same sebi, jih doletijo številne bolezni in poškodbe. S kastracijo in sterilizacijo zmanjšujemo število novorojenih živali in preprečujemo njihovo trpljenje.

  Snežni leopard 

  je uvrščen na rdeči seznam ogroženih živali kot ranljiva vrsta. Ocenjujejo, da jih je na svetu le še 6000. Tehta od 25 do 75 kilogramov, samice so občutno manjše in lažje. Kožuh teh lepotcev je gost, dlaka dolga, da ohranjajo toploto, imajo čokato telo s kratkimi nogami in kratek gobček, saj so prilagojeni na življenje v mrzlem visokogorju. 

• Januarska vsebina

  Zvončki pozimi    

  V prvi odjugi se izpod snega prikažejo prvi zvončki. Najprej zacvetijo tisti, ki rastejo na toplih, južnih legah. Najzgodnejše rastlinice imajo kratka cvetna stebla, ki pa v toplem vremenu lahko še zrastejo. Novozapadli sneg jih ne polomi, le poleže jih. Zvončki poleg tega cvetijo zelo dolgo, lahko tudi tri mesece. Le kdo se jih ne razveseli?   

  Maine coon    

  To je ena najljubših mačjih pasem na svetu. Obožujemo jih zaradi njihove prijaznosti, pameti in posebnega videza, ki spominja na male divje mačke. Čeprav so velike, so v resnici nežne, ljubeče in navezane na svoje ljudi. Zaradi dobrega značaja so odlične spremljevalke tudi za otroke. So popolna kombinacija nežnosti, lepote in inteligence. 

  Snežinke 

  Nastanejo v oblakih, ko je temperatura pod ničlo. Vsaka snežinka raste malo drugače, ker je v oblaku temperatura različna, pa tudi vlažnost se spreminja. Zato so snežinke majhne umetnine različnih oblik, čeprav so vedno šestkotne. Snežinka v svoji obliki nosi celotno zgodbo o tem, kaj se dogaja v ozračju, in zato je kot »pismo ali sporočilo z neba«.

  Kužki sanjajo

  Nekateri večkrat, drugi manjkrat. Ko jih opazujemo med spanjem, se nam včasih zdi, da v sanjah preganjajo mačko. Drugič spet naš kuža mogoče sanja, da je srečal pasjega prijatelja na sprehodu. Od veselja maha z repom kot nor, oči se mu sunkovito obračajo, tačke z gibanjem nakazujejo tek, uhlji trzajo, pes cvili od veselja ali pa celo renči. Sanjamo vsi sesalci in celo ptice.

  Mandarinka  

  Samec mandarinke je v času parjenja živo pisano obarvan in gotovo spada med najbolj pisane račke. Več samcev hkrati tekmuje za naklonjenost samice in takrat se pokažejo v vsej svoji lepoti. Samica običajno izleže od osem do deset jajc. Za mladičke ljubeče skrbita oba starša. Zunaj gnezdilne sezone pa je samček podoben samicam in je olivno zelene barve.

  Polarni sij    

  Ta čudovita svetlobna predstava je poleg mavrice drugi najbolj pisan pojav. Nastane zaradi dogajanja na Soncu. Sonce je občasno zelo nemirno in Sončev veter postane močnejši in »zapiha« kot nekakšna vesoljska burja. To se dogaja ob močnih izbruhih na Soncu, najpogosteje ob vrhuncih njegove aktivnosti, ki si sledijo na enajst let.

Vsebine preteklih številk iz leta 2025

• Decembrska vsebina

  Jelen

  je naša največja prostoživeča kopenska žival. Zraste do 2,5 metra v dolžino in do meter in pol v višino, odrasli samci pa lahko dosežejo tudi 300 kilogramov. Kljub svoji mogočnosti je izredno okreten. Dolge noge in močne mišice mu omogočajo hiter tek, visoke skoke in presenetljivo dobre plavalne sposobnosti. Samica – košuta – je precej manjša in nima rogov.

  Voda

  Naša Zemlja je super planet predvsem zato, ker ima veliko vode. Vodo se vidi že iz vesolja: bele oblake, modre oceane in zelene površine. Večina vode je slane ali zamrznjene in zato je dragocena predvsem tekoča sladka voda, ki pa je ni v izobilju. Ljudi je na svetu vedno več, in ker živimo bolj udobno in si želimo imeti veliko stvari, porabimo vedno več vode.

  Cimet

  Praznike tradicionalno povezujemo s sladkanjem. Vonj pa cimetu, obvezni sestavini številnih božičnih slaščic in napitkov, nezgrešljivo naznanja novo leto. Vendar ni povezan le z božičem. Je ena najstarejših in najdražjih začimb. Poleg tega, da izboljša okus in lepo diši, je tudi zdrav, saj krepi srce, niža krvni pritisk in uravnava višino sladkorja v krvi.

  Konji 

  Veliko konj doživi prvi sneg kot nekaj vznemirljivega in se vanj radi vržejo ter povaljajo po njem, skoraj kot nekakšen zimski ritual. Mraz večini konj povzroča manj težav kot vročina, zato se mnogi takrat počutijo veliko bolje kot v poletnih mesecih. Islandski konji imajo izjemno gosto dlako, krepko telo in odlično sposobnost zadrževanja toplote.

  Prdenje

  Trobentanje naših zadnjic je povsem naravna stvar in to počnemo vsi vsak dan. Pri prebavljanju hrane nastajajo plini – del jih nastane, ko pogoltneš zrak, med pitjem gazirane pijače ali celo smejanjem, večji del pa jih nastane, ko bakterije v tvojem črevesju razgrajujejo hrano. Ko se v črevesju nabere preveč plinov, morajo nekje zapustiti telo, kako in zakaj, izvemo v članku.

  Kardinal 

  je čudovita živo rdeča ptica pevka. Pravzaprav so tako barviti le samci, samice so svetlo rjavkaste ali peščene barve. Bolj ko so samci živo rdeče barve, več uspeha imajo pri samicah! Parijo se od dvakrat do trikrat na leto, samička vsakič znese do pet jajčk. Za mladičke skrbita oba starša, odletijo pa že 10 dni po izvalitvi. Najpogosteje živijo v gozdovih in v grmičevju. 

• Novembrska vsebina

  Samozavestne mačke

  Mačke so samozavestne, ker so po srcu samotarske plenilke. Udomačitev je malce omilila njihovo ostrino: postale so bolj strpne, igrive in komunikativne, vendar še vedno ohranjajo neodvisnost in samonadzor. Ne potrebujejo vodje, da bi se počutile varne – zanašajo se same nase. Prav zato so videti samozavestna, skrivnostna in ponosna bitja.

  Lenivci

  Ti nenavadni sesalci so dobili ime lenivci, ker se premikajo zelo počasi. V bistvu so rekorderji v počasnosti med sesalci. Njihova telesna temperatura je precej nižja od naše in se še zniža, če je hladno (tudi na 30 °C) ali če počivajo. Zato se na drevesu radi nastavljajo soncu. Imajo zelo malo mišic in strašansko počasno prebavo. 

  Nastanek oblakov

  Nastanejo, ko se topel zrak dvigne v višino in se dovolj ohladi. Takrat se vodna para spremeni v drobne kapljice vode ali ledene kristalčke. Da lahko nastane oblak, morajo imeti kapljice nekaj, na kar se lahko »prilepijo«. To so majhni delci prahu, morske soli in dima, ki jih imenujemo aerosoli in jih s prostim očesom ne vidimo, a jih je v zraku vedno veliko. Če v zraku ne bi bilo aerosolov, bi se vodna para zelo težko spremenila v kapljice.

  Tudi nas zebe

  Različne živali se različno prilagajajo nizkim temperaturam. Nekatere zimo prespijo. Zimskemu spancu pravimo hibernacija. Večina živali pa je pozimi budnih. Pred mrazom jih ščiti maščoba, postanejo manj aktivne, več jedo, se grejejo v skupinah, skrivajo v brlogih, zraste pa jim tudi topla zimska dlaka. Nekateri hišni ljubljenčki potrebujejo plaščke.

  Tokej

  spada v družino kuščarjev z zelo dobro razvitim vidom. Oči ima prekrite s prozornimi roževinastimi vekami. Pokončna zenica mu pomaga, da dobro vidi ponoči. Je plenilec žuželk, loti pa se tudi manjših glodavcev. Na nogah ima posebne blazinice in pet prstov s kremplji, s katerimi si pomaga pri plezanju. Barvo kože spreminja tako, da se prilagaja okolju. Se tudi tebi zdi, da se smeji?

• Oktobrska vsebina

  Obiramo kutine 

  Tik pred prvo zmrzaljo dozorijo kutine. So rumene barve, po obliki spominjajo na jabolka ali hruške. Dišijo izjemno prijetno, primerne pa so samo za predelavo, saj so sveže trpke. Pred uporabo z lupine obrišemo puhaste dlačice. Iz sadežev skuhamo kompot, žele, domače bombone, zelo okusno gosto juho in izvrstno prilogo.

  V gozd zgodaj zjutraj

  Številne živali so najbolj dejavne zjutraj. Takrat bomo najverjetneje srečali srno, plaho žival, ki odlično sliši in dobro voha. Spretno se giblje v gosti podrasti, za pašo in prežvekovanje pa porabi kar polovico dneva. Takoj ko zazna nevarnost, pobegne v dolgih skokih. Samec, srnjak (na fotografiji), ima rogove, ki pa so bistveno manjši kot pri jelenu.

  Žirafe 

  V redkih savanskih gozdovih in grmovnatih pokrajinah Afrike južno od Sahare živijo najvišje kopenske živali na svetu – žirafe. Visoke so do šest metrov in so najbolj razširjene in najuspešnejše rastlinojede živali na svetu. Imajo izredno dolg vrat – za polovico svoje višine. Kljub dolžini ima vrat enako število vretenc kot človeški, le da so njihova precej daljša.

  Živi list 

  To so žuželke, ki posnemajo prave liste, skupaj z žilicami in celo robovi, ki so videti obgrizeni. Zaradi tega jih plenilci zelo težko opazijo. Pri posnemanju gredo tako daleč, da se ob nevarnosti začnejo tudi rahlo pozibavati kot listi v vetru. Najdemo jih predvsem v tropskih gozdovih, kjer živijo visoko v drevesnih krošnjah. Pri nas živi njihov sorodnik rossijev paličnjak. 

  Zemlja, moj planet 

  Ozračje ali atmosfera je plast plina okoli Zemlje. Atmosfero imajo skoraj vsi planeti, le v našem zraku pa je kisik, ki izvira od rastlin. Toda ozračje je zelo tanko v primerjavi z velikostjo Zemlje. Če z najtanjšim svinčnikom narišemo krog od roba do roba lista in si mislimo, da ponazarja Zemljo, potem je ozračje »debelo« le za tanko črto. Zemlja ima zelo malo zraka, zato moramo nanj še bolj paziti in ga čim manj onesnaževati.

• Septembrska vsebina

  Mačji panda 

  Ljubki kosmatinčki živijo visoko v gorskih gozdovih Himalaje, Nepala, Butana in jugozahodne Kitajske. Čeprav so veliko veliko manjši od velikega pande, so prav tako zanimivi in na žalost tudi ogrožena živalska vrsta. Zaradi barve kožuha mu rečejo tudi rdeči panda. Težak je za domačo mačko in ni v sorodu z medvedom pač pa z rakunom. 

  Krave z Velike planine

  Poletje se končuje, s tem pa tudi pašna sezona na Veliki planini. Krave in pastirji počasi zapuščajo gorski mir. Dolžina pašne sezone je zelo odvisna od vremena. V hladnejših letih pastirji črede odženejo v dolino že proti koncu avgusta. V toplejših letih pa lahko ostanejo prav do konca pašne sezone, ki se uradno konča 15. septembra.

  Mačjematika 

  Mačka se lahko prvič goni že pri štirih mesecih. Breja je od 60 do 66 dni. Torej lahko prvo leglo skoti že v starosti pol leta. Goni se lahko že dva tedna po kotitvi. Ena mačka ima na leto od dve do štiri legla. V leglu ima redko več kot 6 muckov, običajno 3 ali 4. To pomeni, da lahko v enem letu ena mačka skoti 24 muckov ali celo kakega več! Na žalost ni domov in veliko mladičkov pogine …

  Siva čaplja  

  Velika in močna ptica je prepoznavna po svojem vratu v obliki črke S. Zanjo so značilni počasni zamahi širokih kril. Pogosto jo vidimo tudi v Sloveniji. Visoka je do en meter, z razprtimi krili pa lahko meri kar dva metra! Je najbolj razširjena evropska čaplja. Lovi ribe in žabe. Par ostane skupaj vse življenje, za mladičke skrbita oba starša. 

  Celjski grad 

  Največji srednjeveški grad v Sloveniji stoji na hribu, njegovi temelji so bili narejeni v drugi polovici 12. stoletja. Grad pa je postal znan, ko so se vanj leta 1333 preselili celjski grofi, najvplivnejša vladarska dinastija na Slovenskem. Najbolj znani so bili prvi celjski grof Friderik I., grof Herman II. in njegov sin Friderik II. – so se zaradi spletk in škandalov spletli številni miti in legende.

• Poletna vsebina

  Tribarvne mačke

  ali trikolorke in želvovinaste mačke so lahko nepasemske in nekatere pasemske mačke. Muce s tema vzorcema so zelo zanimive in skoraj vedno samice. Večbarvni kožuh je najpogosteje črne ali sive, bele in oranžne barve. O tribarvnih mačkah krožijo različna verovanja in legende, pogosto pa jih najdemo v mitologijah številnih kultur po svetu.

  Konji v divjini

  V okolici mesta Livno, ki leži na jugu Bosne in Hercegovine na okoli 1200 metrov visoki planoti Krug živijo prostoživeči konji. Tja so jih preselili, ker jih v dolini niso več potrebovali. Konji so se odlično znašli, ubranili so se celo volkov, ki živijo na tem območju. Na travnatih prostranstvih živi več kot 800 konj, njihovo število pa narašča. Od leta 2009 so zaščiteni.

  Modri morfo

  Njegovo strokovno ime je Morpho peleides in velja za enega večjih in najlepše obarvanih metuljev na svetu. Živi v Mehiki ter Srednji in Južni Ameriki. Premer kril odrasle živali je od 12 do 20 centimetrov. Metulja prepoznamo po krilih, na zgornji strani poraščenih z majhnimi luskami, ki se zaradi odboja svetlobe obarvajo v modro barvo.

  Zelene morske želve

  Živele so že pred več kot 200 milijoni let. Dočakajo lahko tudi 90 let. Nekatere v življenju prepotujejo tudi 2500 km. Jajca odlagajo na peščenih obalah in se vračajo na območje, kjer so se izlegle same. Zelena morska želva v 15 minutah odloži približno 180 jajc, iz katerih se po dveh mesecih izležejo želvice in takoj odhitijo proti oceanu.

  Smeh

  Pravijo, da je smeh pol zdravja – in to ni le pregovor, temveč znanstveno dokazano dejstvo. Ko se smejimo, se v telesu dogajajo številni koristni procesi: krepi se imunski sistem, znižuje se raven stresa, bolečine postanejo blažje. Smeh je kot mini telovadba za notranje organe – srce hitreje bije, pljuča se razširijo, trebušne mišice delajo.

  V kraljestvu voda

  Soča je alpska reka s skrivnostnim kraškim izvirom v Trenti. Dolga je 137 kilometrov in spada med najlepše v Evropi. Njen zgornji tok z živahnih brzicami s pridom izkoriščajo ljubitelji soteskanja in raftanja, pa tudi kajakaši in kanuisti. Soča je precej mrzla, temperature se poleti gibljejo okoli 15 °C. Njena posebnost so tudi korita in slapovi.

• Junijska vsebina

  Delfini

  So sesalci, dihajo zrak in kotijo žive mladičke. So zelo družabni in igrivi. Samica je breja približno 10 mesecev in skoti enega mladička z repkom naprej. Pomagajo mu, da lahko hitro priplava na površje in prvič vdihne zrak. Mladiček dve leti pije mamino mleko, ki je gosto in zelo hranljivo, mama mu ga brizgne iz luknjice na trebuhu neposredno v gobček.

  Morske zvezdice

  V slovenskem delu Tržaškega zaliva najdemo 7 vrst morskih zvezd. Najbolj znana je verjetno pomarančasta zvezda. Živijo na muljastem in peščenem dnu. Čez dan se zakopljejo v sediment, ponoči se odpravijo v lov na školjke. Razmnožujejo se lahko nespolno s cepitvijo krakov. Spolno razmnoževanje, drst, sproži spomladansko segrevanje morja.

  Veliki trepetlikar leti

  To je eden največjih metuljev v Evropi. Samice so večje od samcev in čez krila merijo 8 centimetrov. Je gozdni metulj. Večinoma se zadržuje visoko v krošnjah dreves. Gosenice jedo liste trepetlike in črnega topola. Metulj leta le tri tedne. Cvetovi ga ne zanimajo. Srka drevesne sokove, samci obiščejo tudi mrhovino in iztrebke. Le redkokdaj ga imamo priložnost opazovati.

  Beli morski pes

  Pravijo mu tudi beli morski volk. Je pravi velikan, saj je največji med morskimi psi. Živi v obalnih vodah vseh oceanov sveta. Dolg je okrog 6 metrov in tehta skoraj 2 toni. Pridobil si je naziv največje plenilske ribe na svetu. Nima plenilcev, še najbolj ga ogroža človek z onesnaževanjem. Njegov plen so tjulnji, morske želve, morski levi, delfini, manjši morski psi, velike ribe …

  Špinača

  Pojavila se je že v 15. stoletju. Je zelo priljubljeno in zdravo superživilo. Zelo je bogata s številnimi minerali (tudi železa ni tako malo), še posebej jo odlikujejo vitamini. Veliko je betakarotena, folne kisline, vitaminov C in K. Vlaknine so odlične za prebavo, oksidanti se borijo proti vnetjem in skrbijo za zdrav vid, nitrati pa »rahljajo« žile in uravnavajo krvni tlak.

  Koža – največji organ

  Koža telo varuje pred zunanjim svetom, uravnava temperaturo, zaznava dotik, toploto, mraz in bolečino ter pomaga pri izločanju škodljivih snovi. Deluje kot tihi varnostnik, ki nas ščiti, greje, hladi in nas obvešča o vsem, ne da bi se tega sploh zavedali. Brez nje ne bi mogli preživeti niti enega dne. Sestavljena je iz treh glavnih plasti: povrhnjice, usnjice in podkožja.

• Majska vsebina

  Jagodnjak

  Na sprehodu opaziš zaplato bujno cvetočega gozdnega jagodnjaka. Ko se čez par tednov vrneš, pa ne najdeš niti ene jagode. Te je kdo prehitel? V bistvu ne. Cvetovi jagodnjaka imajo lahko prašnike in pestiče ali pa samo prašnike. Jagodnjak se v zaplato običajno razraste s pritlikami iz ene same rastline. Če ima prva rastlina samo prašnike, potem ne bo na njej niti ene jagode …

  Žrebički lipicancev

  Žrebički se žrebijo ponoči, saj je takrat mirneje in varneje. Po 10 minutah se žrebiček že postavi na noge. V Lipici vsi žrebički pridejo na svet spomladi. Lipicanci so ob rojstvu črni ali temno sivo rjavi. Po približno 10 letih se barva njihove dlake spremeni v svetlo sivo oziroma belo barvo. Lipica je dom lipicancev že od leta 1580 in je največja kobilarna lipicancev na svetu.

  Čebele in opraševanje

  Medonosne čebele oprašujejo cvetove. Če bi čebelam za opraševanje morali plačati, bi ljudi to stalo približno 500 milijard dolarjev na leto. To je precej več, kot ima denarja Elon Musk, najbogatejši Zemljan. In to je samo za opraševanje rastlin, katerih plodove jemo, ker samo to se dá preračunati … Vsaka tretja žlica hrane obstaja samo zaradi dela čebel.

  Bogomolka

  Ime ima po značilni drži, podobni človeku med molitvijo. Stoji na dveh parih nog, krila so zložena ob pokončnem telesu, pred katerim je par nog z bodicami. Bogomolkine prednje noge so vrhunsko morilsko orožje. Največkrat se loti žuželk, vključno z bogomolkami, a ji teknejo tudi dvoživke, kuščarji, ptice in celo ribe. Ali veš, da samica pogosto pohrusta svojega partnerja?

  Navadna krastača

  je dobila ime zaradi bradavičaste kože. Živi lahko zelo dolgo: v naravi dočaka tudi dvajset let. V Sloveniji so vse vrste dvoživk zavarovane, med njimi tudi navadna krastača. Če ti je krastača napoti ali potrebuje pomoč pri prečkanju ceste, jo lahko primeš in preneseš. A prej si navlaži dlani z vodo in si jih potem takoj umij. Pazi, da se ti ne izmuzne iz rok, pade na tla in se poškoduje.

  Evropska vidra

  ima plosko glavo s kratkim gobčkom, velikim smrčkom in brki ter majhnimi uhlji. Njeno telo je dolgo in poraslo z gostim kožuščkom. Visoka je kot domača mačka, le da je veliko daljša. Samica tehta toliko kot mačka, samec je dvakrat težji. Njena podlanka, spodnji sloj dlake, je tako gosta, da ostane suha tudi v vodi. Je zver, lovi ribe in je zelo ogrožena živalska vrsta. Potrebuje čisto in mirno okolje.

• Aprilska vsebina

  Kunec

  Kunec ni zajec; četudi sta si puhasti živali podobni, gre za dve popolnoma različni živalski vrsti. Oba pa spadata v rod lagomorfov (zajcem podobni). Kunci so divji in udomačeni. Divji živijo v Evropi, a jih v Sloveniji ni. V Sloveniji imamo poljske in planinske zajce, oboji so kar veliki in lahko tehtajo do 7 kg. Vsi zajci so divje živali in se jih ne da udomačiti, torej imamo doma lahko le kunce.

  Kokoši

  so družabna bitja, med sabo veliko komunicirajo. Sporazumevajo se s približno tridesetimi različnimi glasovi. Zelo rade se družijo tudi s svojimi skrbniki. Kokoši so radovedna bitja. Rade brskajo po tleh za hrano s krempeljčki in kljunom, tekajo in prhutajo s krili. Perje si čistijo s kljunom. Potrpežljivo sedijo na gnezdu in valijo. Žal premnoge ne živijo svojega naravnega življenja in trpijo v kletkah …

  Svetovni dan Zemlje

  Naš planet je prima! Zemlja je ravno prav oddaljena od Sonca in ima ozračje, veliko vode in bogato naravo. Zato je velik dom za vse ljudi, živali in rastline. Da bi bil prijeten za življenje, mora imeti čisto vodo, svež zrak, zdrava tla in stabilno podnebje. In kot vsak dom potrebuje red, čistočo in skrb, da ostane prijeten za bivanje. Narava je občutljiv sistem, ki ga moramo varovati in ne uničevati!

  Popisane sklednice

  To so želve, ki živijo v počasnih rekah, močvirjih, jezerih in drugih vodnih okoljih z veliko vegetacije. Njihov dom je v JV delih ZDA, a jih najdemo skoraj povsod po svetu, kjer so postale ena najbolj razširjenih vrst želv. Sem spadajo tri podvrste: rdečevratka, rumenovratka in cumberlandska sklednica. Na fotografiji je rdečevratka, mnogi imajo te želve za domačo žival.

  Gorske narcise

  so v Sloveniji zavarovane že od leta 1922. So tudi na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Dišečih lepotic se ne sme trgati, izkopavati ali poškodovati. Po navadi cvetijo maja. Travnike, kjer rastejo narcise, domačini pokosijo šele, ko odcvetijo. Lahko si jih ogledamo pod Golico, 1836 metrov visokim vrhom v Zahodnih Karavankah. Imenujejo jo tudi gora narcis.

  Lipicanec

  je plemenita slovenska avtohtona pasma, ki so jo vzredili v Lipici. Nastala je v 16. stoletju na Krasu. Lipicanci so zelo elegantni konji, v vihru so visoki dober meter in pol. Odrasli konji so bele barve, žrebički pa se skotijo temni, njihova dlaka z leti postaja svetlejša, do sedmega leta je po navadi že bela. Lipica je največja kobilarna lipicancev na svetu!

• Marčna vsebina

  Cveti velikonočnica

  Velikonočnica je ena od petih vrst iz rodu kosmatincev, ki uspevajo pri nas. Od vseh kosmatincev ima največji cvet, ki je vijolične barve. Celotna rastlina je porasla s svilnatimi dlačicami. Te jo ščitijo pred mrazom. Je ogrožena in zaščitena rastlinska vrsta. Raste le še na manj kot desetih rastiščih v naravi. Ogrožata jo nabiranje in prezgodnja košnja.

  Pozor, žabe na cesti!

  Sekulja je srednje velika rjava žaba. Najdemo jo skoraj povsod, rada pa ima hladnejša, hribovita območja. V prvem toplejšem obdobju se v velikem številu selijo na mrestišča. Mrestijo v plitvih in toplih vodnih telesih. Med selitvijo morajo prečkati ceste. Ogromno žab in drugih dvoživk konča pod kolesi voznikov. Zato jim priskočijo na pomoč prostovoljci.

  Orangutan – gozdni mož

  Orangutan v malajščini pomeni gozdni človek. Kar je zelo primerno, saj orangutani skoraj vse življenje preživijo visoko v krošnjah tropskih pragozdov. Vsak dan prepotujejo veliko razdaljo v iskanju sadja, užitnih listov, jajc in majhnih živali. Orangutani so samotarji. Kljub temu matere vzdržujejo stike s svojimi odraslimi potomci.

  Skrivnosti gozdov

  Gozdovi nam dajejo svež zrak, hrano, zavetje, celo zdravila, obenem pa so dom okrog 80 % vseh kopenskih živali in neštetih rastlin. Starodavni gozdovi so tudi tihi pričevalci zgodovine, saj so nekatera drevesa tu že tisočletja! Gozdovi proizvedejo skoraj tretjino vsega kisika na Zemlji. Pravimo jim pljuča planeta. Svetovni dan gozdov je 22. aprila.

  Regrat

  so iz Evrazije raznesli po vsem svetu, in to nalašč, saj je izjemno hranilna in zdravilna rastlina, s katero so zdravili stotine bolezni. Sodobna znanost ugotavlja, da so imeli ljudski zdravilci pogosto prav. Številne bolezni so posledica pomanjkanja vitaminov in mineralov, ki jih je v regratu v izobilju. Ker pospešuje prebavo, še posebej odvajanje vode, iz telesa izloča strupe.

  Velika planina

  je planota v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki se ponaša z edinstvenim pastirskim naseljem, enem večjih v Evropi, spomladi pa s čudovito preprogo, ki jo stkejo vijoličasto obarvani žafrani. Na tej več kot 1500 metrov visoki planini so pastirji že v 16. stoletju zgradili pastirske koče posebne oblike, katerih strehe segajo skoraj do tal in so prekrite s smrekovimi skodlami.

• Februarska vsebina

  Beagli

  Imajo izjemno močan voh – njihov smrček je pravi detektor. Vonjave zaznajo neverjetno natančno. Uporabljajo jih na letališčih in pri policiji za iskanje prepovedanih snovi. Vzrejeni so bili za lov na zajce in drugo manjšo divjad. Pri lovu se najbolj zanašajo na smrček, s katerim sledijo vonju. Imajo poseben, globok lovski lajež, ki zna biti komu tudi moteč. Zelo imajo radi otroke …

  Zakaj seme vzklije?

  Seme lahko čaka zelo dolgo, preden se začne njegov razvoj. Kalitev se sproži, ko je v okolici primerno toplo in dovolj vode. Seme začne sprejemati vodo iz okolice, poveča se, nabrekne, v kalčku pa se začnejo celice deliti in rasti. Semenska lupina kmalu postane pretesna in se razpoči. Iz nje se prikažejo korenina, steblo in listi, ki hitro rastejo, hrano dobi iz semena.

  Vijolica

  je med prvimi znanilkami pomladi, saj zacveti že v marcu ali celo prej. Njeno ime je malce varljivo, saj med več sto znanimi vrstami vijolic poznamo tudi bele, modre, bledo vijoličaste … Najbolj znana je dišeča vijolica, ki ni priljubljena le med izdelovalci dišav, ampak tudi v prehranski industriji in farmaciji. Nad njo je bil silno navdušen celo Napoleon.

  Kljunaš

  Težko je najti bolj edinstvenega sesalca, kot je kljunaš. Živi v vodi in na kopnem, ne koti živih mladičev, ampak nese jajca, najdemo pa ga lahko le v vzhodni Avstraliji, vključno s Tasmanijo. Tudi njegov videz je prav poseben: ima kljun, ki je mehak in gibljiv ter spominja na račjega, kratke noge s plavalno kožico kot vidra in sploščen rep, podoben bobrovemu.

  Slonček

  Skoti se po 22 mesecih brejosti. Tehta približno 120 kilogramov. Mama je zelo skrbna in ljubeča. Mladička doji dve leti, včasih tudi dlje. Mladiček mora slediti mami in drugim samicam. Samica skoti običajno na 4 leta po enega mladiča, zato jo pogosto spremljata dva različno stara mladiča. Mama je zelo zaščitniška. Pri vzgoji mladičev si samice pomagajo med seboj.

  Čustva

  Čustva sama po sebi niso ne dobra ne slaba – preprosto so. Mi jim damo pomen, ko jih občutimo. Strah, na primer, nam lahko pomaga, da se izognemo nevarnosti, ali nas opozori, da se pripravimo na nekaj nepoznanega. Veselje pa nas napolni z energijo, ki jo lahko uporabimo za ustvarjanje ali druženje. Čustva so energija, ki potuje skozi nas, in se spreminjajo.

• Januarska vsebina

  Spanje živali

  Maja Bajželj piše o tem, zakaj nekatere živali spijo zelo veliko, nekatere pa zelo malo. Med zaspanci so gotovo lenivci, ki so znani po tem, da ogromno spijo. Prespijo lahko tudi do 22 ur na dan in so rekorderji v spanju! So zelo počasni in se malo gibljejo, zato večino svojega časa prespijo visoko na drevesih. Zelo reko splezajo z drevesa …

  Inuiti  

  Inuiti so zanimiv in pogumen narod, ki živi na najbolj hladnih območjih sveta – na Arktiki. To so kraji, ki so večji del leta prekriti z ledom in snegom, temperature pa so pogosto pod ničlo. Kljub težkim razmeram so Inuiti že tisočletja znani po svojih spretnostih, prilagodljivosti in tesni povezanosti z naravo. Inuitom pomagajo preživeti črede severnih jelenov. 

  Skobčja sova

  je na januarski fotografiji meseca. Imenujejo jo tudi skobčevka, visoka je do 40 cm, njen razpon kril pa meri 80 cm. Ime je dobila zaradi barve in vzorca na trebuhu, ki sta podobna kot pri skobcu. Dejavna je podnevi, leti in oglaša pa se podobno kot sokoli. Skobčevke živijo v Skandinaviji, na Kamčatki pa tudi v Severni Ameriki. Lovijo miši, manjše sesalce in ptice.

  Čokolada

  Prispevek o čokoladi bo navdušil ljubitelje te poslastice pa še valentinovo je pred vrati. Glavno vlogo pri okusu ima kakavovo maslo, ki se tali med 30 in 35° C, kar pomeni, da pri sobni temperaturi ohrani trdnost, v ustih pa se stopi in z okusom preplavi naše brbončice. Pri tem se v možganih sproščajo občutki, skoraj enaki kot pri poljubljanju! 

  Tibetanski mastif

  Alja Willenpart piše o psih, ki obožujejo zimo. Tibetanski mastif je starodavna pasma, ki izvira iz Tibeta, visoke planote z zelo mrzlim podnebjem. Tam je opravljal nalogo čuvaja živine in posesti in odganjal vsiljivce s svojim mogočnim laježem. Je orjaški pes, ki lahko tehta kar 70 kilogramov! Njegov gosti in dolgi kožuh ga ščiti pred nizkimi temperaturami, zato vročino slabo prenaša.      

  Modri zmajček 

  je izredno strupena žival. Strupen postane, ker se hrani s strupenimi živalmi, kot so meduze in sifonofore, med katerimi je najbolj znana portugalska ladjica. Zmajček ni v nevarnosti, strupenih ožigalk pa ne prebavi, ampak jih shrani v izrastke na svojem telesu. Tam se ožigalke nabirajo, zato je njegov ožig še bolj boleč in nevaren kot ožig same portugalske ladjice.

Vsebine preteklih številk iz leta 2024

• Decembrska vsebina

  Samojed 

  je popolnoma bel kuža, srednje velik, z belim košatim repom, ki se mu ponosno vije nad hrbtom. Ima pokončne, zaobljene, na konicah zelo dinamične uhlje ter seveda prepoznaven nasmeh. Tudi v Sloveniji so, resda jih ni veliko, vendar pritegnejo našo pozornost. Izvirajo iz daljne Sibirije v Rusiji, kjer večino leta vladajo mraz, sneg in mrzel veter. 

  Šipek

  Šipkov je veliko vrst. Rastejo na gozdnih robovih, v mejicah in na zaraščajočih se travnikih. Šipek imenujemo tudi plod šipka. No, pravzaprav ni plod, ampak soplodje. Plodovi so oreški v notranjosti šipka. Šipek nabiramo po prvih zmrzalih. Takrat je najokusnejši. Šipkov čaj je pozimi odlična izbira. Vsebuje veliko vitamina C ter drugih vitaminov in mineralov.

  Konji in zima 

  Nekateri so za mraz občutljivi, drugi pa se najbolje počutijo prav pozimi. Pasme konj, ki so prilagojene na hladne vremenske razmere, imajo kompaktno telo, ki omogoča boljše zadrževanje toplote. Nekatere pasme, kot so fjordski, jakutski in islandski konji, imajo tudi debelejšo kožo, pogosto bolj kosmate noge, da jih dlake ščitijo pred mrazom in vlago. 

  Severni jeleni 

  Za pomoč pri raznašanju daril in vleko Božičkovih sani so zadolženi severni jeleni ali karibuji, veličastne živali, ki so doma v arktičnih, subarktičnih, tundrskih, borealnih in gorskih območjih Severne Evrope, Sibirije in Severne Amerike. Dobro so prilagojeni na hud mraz in sneg. Črede karibujev so na svojih selitvah sposobne potovati več tisoč kilometrov.

  Mačji panda 

  je majhna in prikupna žival, ki živi v gorskih gozdovih Himalaje in JV Kitajske. Njen rdečkastorjavi kožuh, dolg košat rep in belo obarvan obraz ji dajejo edinstven in prepoznaven videz. Večinoma se prehranjuje z bambusom, vendar občasno zaužije tudi sadje, jajca in žuželke. Čeprav je ime podobno, mačji panda ni v sorodu z velikimi pandami.

• Novembrska vsebina

  Leska

  je grm, ki obrodi lešnike. V naravi raste na gozdnih robovih, sorte z debelimi lešniki pa so gojene. Leska je prva med gojenimi drevesi oziroma grmovnicami, ki jo lahko obrežemo, saj zacveti že kmalu po novem letu. Z obrezovanjem spodbudimo rast mladih vej in s tem večji in boljši pridelek lešnikov, kar razveseli tudi veverice. 

  Gamsji prsk 

  Gams je vrsta koze in je odlično prilagojen na življenje v najstrmejših stenah. Tam so gamsi varni pred medvedi in volkovi. Kjer teh plenilcev ni, so se razširili tudi v nižja hribovja. Gamsji kozli se družijo med seboj. Čredam koz se pridružijo le med prskom, tako rečemo obdobju parjenja. Mladički se skotijo maja ali junija.

  Norveška gozdna mačka

  Imenovana je tudi wegie, je čudovita pasma mačk, ki prihaja iz hladnih gozdov Norveške. Zaradi svojega gostega kožuha, ki jih ščiti pred mrazom, so odlično prilagojene na življenje v naravi. Te posebne mačke imajo zanimivo zgodovino in veliko značilnosti, zaradi katerih so priljubljene po vsem svetu. Oboževali so jih celo Vikingi.

  Svilnata kokoš

  Videz svilenih kokošk kar vabi k božanju in ljubkovanju: njihovo perje namreč ni kot perje navadnih kokoši in drugih ptic, pač pa kot mehak, puhast, svilen kožušček. Ker so to pasmo kokoši gojili na Kitajskem že v antičnih časih, jih imenujejo tudi kitajske svilenke. Večinoma so bele, sive, črne, rjave ali smetanaste barve. Izležejo pa le 3 jajca na teden. 

  Rjavi medved 

  V Sloveniji živi okoli 1000 medvedov, največ jih je v kočevskih gozdovih. Mladič ob rojstvu tehta približno 500 gramov, najtežji samci pa lahko tehtajo tudi več kot 300 kilogramov. Pri nas imajo medvedke v povprečju po 2 mladička, skotijo se sredi zime. Naši medvedi pozimi dremajo in se kdaj tudi sprehodijo …

  Grizliji in lososi

  Grizliji so izjemno spretni pri lovljenju lososov v rekah, ko ti plavajo proti toku, da bi se drstili. Ti medvedi čakajo ob plitvinah, kjer lahko zgrabijo ribo. Pogosto stojijo na skalah ali v vodi in s hitrimi, natančnimi gibi lovijo losose. Izkušeni grizliji lahko ujamejo lososa celo v nekaj sekundah, če je reka polna rib. Drugi, zlasti mlajši, pa lahko čakajo tudi več ur, da pridejo do obroka. 

• Oktobrska vsebina

  Pomagajmo ježem

  Če nas obiščejo ježi, jim ponudimo vodo in mačje brikete, najbolje tiste za mladičke. Verjetno bodo nekateri prišli že pred mrakom in bodo veseli večerje. Najraje se prikažejo ob mraku. Če pa ježa vidiš podnevi, je verjetno zelo lačen ali žejen, sploh če je majhen in tehta manj kot 800 gramov. Če šepa, ali je ranjen, nujno poišči pomoč veterinarja. 

  Oskrba pasjega seniorja

  Starejšim psom moramo posvečati dovolj pozornosti in biti z njimi potrpežljivi. Pomemben del oskrbe je tudi veterinarska podpora. Prej ko odkrijemo različne težave, lažje jih pozdravimo. Pes potrebuje tudi miselno zaposlitev, primerno dolge sprehode in veliko udobja. Gobčki osivijo, ušesa slabše slišijo, oči slabše vidijo, srce pa je še vedno polno ljubezni.

  Krompir

  poznamo že 10.000 let. Prihaja iz Južne Amerike z zelo visokih območij. Ta gomoljna zelenjava je četrto najpomembnejše živilo na svetu in njegova priljubljenost še raste. Veliko ga uporabljajo tudi zunaj prehrane. Brez krompirja si težko predstavljamo lepila ali do okolja prijazen jedilni pribor za enkratno uporabo. Kakšen je pa tebi všeč? Ocvrt ali kuhan?

  Gepard

  Od drugih velikih mačk se loči po temnih črtah, ki tečeta od oči do gobčka. Ima vitko, spotegnjeno telo z globokim prsnim košem, po telesu pa temne pike. Tehta tudi več kot 50 kg. Živi v Afriki in delu Azije. Je najhitrejša kopenska žival. A če za lov porabi več kot 20 sekund, mu bo plen verjetno tudi ušel, saj se gepard hitro upeha in pregreje. Lovi podnevi.

  Agama

  je kuščar in iz Avstralije. Izvira iz polpuščavskih predelov, savan in suhih avstralskih gozdov. Med seboj se agame sporazumevajo z govorico telesa. Ob nevarnosti napihnejo brado. Barvo spreminjajo glede na počutje in okolje, v katerem so. Zelo se navežejo na svojega skrbnika in se rade ljubkujejo. Zrastejo do 56 cm v dolžino, kot ljubljenčki živijo nekje do 15 let.

  Komet 

  Kometi ali repatice so najbolj nenavadna telesa v Osončju. Njihov značilni svetli rep je dolga tisočletja buril domišljijo ljudi, ki so se teh nebesnih repatcev bali, saj naj bi prinašali kugo in druge nesreče. Danes vemo, da so to velike vesoljske kepe umazanega ledu, njihov rep pa nastane pod vplivom Sonca. Morda ga bomo lahko videli tudi letos ob oktobrskih večerih …

• Septembrska vsebina

  Jazbečarji 

  To so tisti kratkonogi kužki, ki imajo zelo dolgo telo. Na hitro so videti kot klobase. Naslednje, kar vidimo pri njih, je pokončna glava na mišičastem telesu s prodornim pogledom, ki pa se v trenutku spremeni v pogled, poln globokega občudovanja svojih ljudi. So zelo pogumni lovski psi, pa tudi odlični družinski kužki, ki obožujejo otroke.

  Lenivec 

  se premika zeeelo počasi. Njegova telesna temperatura je precej nižja od naše in se še zniža, če je hladno ali če počiva. Lenivci se na drevesu radi nastavljajo soncu. Imajo zelo malo mišic in počasno prebavo. So rastlinojedi, izločajo redko in takrat se spustijo z drevesa. Premikajo se s hitrostjo 0,14 km/h, če so prestrašeni, pa hitrost podvojijo!

  Figa 

  Ni slajšega sadeža kot zrela, pravkar obrana figa. Vsebuje polno vitaminov, mineralov, vlaknin in sladkorjev. Drevo nas v sezoni lahko gosti kar dva meseca, saj sadeži dozorevajo postopno čez veliko poletnih in jesenskih dni. Nič čudnega, da so naši predniki drevo poznali že pred več kot 11.000 leti. Spada v družino murv, poznajo pa kar 650 sort.

  Koala 

  je malo podobna medvedu, a z njim nima sorodstvenih vezi, ima pa jih s kengurujem. Oba imata namreč na trebuhu vrečo, v kateri so mladički. Življenjski prostor koale so krošnje evkaliptusovih dreves, v katerih prespi tri četrtine dneva. Koala se prehranjuje z evkaliptusovimi listi. Kar kilogram  jih poje v eni noči. Večino dneva prespi.

  Zakaj pobiramo kakce?

  Ker jo to prav iz več razlogov. Prvi razlog je čistoča – le kdo rad vidi ali stopi v kakec? Moramo si ogledati iztrebek, saj nam pove veliko o zdravju psa, tretji razlog je prenašanje bolezni, saj so v iztrebkih bakterije in strupene snovi. Vsi smo dolžni varovati okolje in naravo, katere del smo, pa še denarni kazni se tako izognemo. Poberemo jih z vrečko in odložimo med mešane odpadke.

  Ara  

  Ta čudovita ptica spada med največje vrste papig. Tehta približno 1 kg in je dolga do 1 m. Največja vrsta je hijacintna ara. V naravi večino časa preživijo na drevesih, navadno živijo v parih ali skupinah. Izvirajo iz Južne Amerike. Hranijo se predvsem s sadeži in oreški. Udomačene znajo posnemati govor. Are lahko živijo tudi 50 let. 

• Julijska in avgustovska vsebina

  Psi in voda 

  Nekateri psi so v vodo naravnost zaljubljeni in izkoristijo vsak trenutek za  namakanje svojih tačk. Skočijo v vsako lužo, zaplavajo v vsakem potočku in v vodi resnično uživajo. Obstajajo celo psi, ki v vodo brez strahu skočijo tudi pozimi, ko smo vsi zaviti in nas zebe že ob misli na plavanje. Obstajajo pa tudi psi, ki se vodi najraje izognejo v loku … 

  Rimska cesta 

  Med najbolj osupljivimi lepotami zvezdnatega neba je Rimska ali Mlečna cesta. To je pas medle svetlobe, ki se razteza čez vse nebo. Pred odkritjem daljnogleda so se ljudje in še posebej učenjaki spraševali, od kod izvira ta svetloba. Šele pred 400 leti so ugotovili, da je to nepredstavljiva množica zvezd, razporejena v tem ozkem pasu po nebu … 

  Cevooka 

  V globinah oceana živi majhna riba s prozorno glavo, ki je ime dobila po nenavadnih, svetlo zelenih cevastih očesih, ki gledata navzgor skozi prozorno čelo. Te ribe živijo 600 do 800 metrov globoko in na tej globini se bolj malo vidi, zato je težko najti plen. Razen če pogledaš navzgor, proti površju. Tam lahko opaziš sence živali, ki plavajo nad tabo. In prav to počne cevooka … 

  Cefalotus 

  je mesojeda rastlina, pravi posebnež med posebneži. Nima bližnjih rastlinskih sorodnikov. Uspeva v širši okolici mesta Perth v Avstraliji. Ima dva tipa listov: popolnoma običajne zelene liste in vrčke. Vrčki po obliki spominjajo na drobne čeveljčke. Vsak vrček je na kratkem peclju. V vrček se ujamejo žuželke, ki postanejo hrana rastlini. 

  Kamela 

  Enogrba kamela je udomačena žival, dvogrbe pa so divje. V grbi shranjujejo maščobo in ne vode, kot nekateri mislijo. So odlično prilagojene na sušne razmere in najbolje od vseh sesalcev prenašajo pomanjkanje vode. So tudi zelo hitre, saj dirjajo tudi 65 km/h. Samica je breja 15 mesecev in skoti enega mladička, ki se mora takoj postaviti na noge. Pri materi pije mleko vsaj 9 mesecev, lahko pa tudi do leto in pol. Kamele lahko živijo tudi 50 let.

  Kit grbavec

  Kit grbavec spada med sesalce, saj samica koti žive mladiče. Je eden največjih vosatih kitov; v dolžino zraste tudi do 16 metrov, samci so nekoliko manjši. Tehtajo tudi do 30 ton, a človeku niso nevarni! Živijo v vseh oceanih sveta. V Sredozemskem morju ga srečamo redko. Ima zelo dolge prsne plavuti, na katerih ima značilne okrogle črne izrastke.

• Junijska vsebina

  Kobilar gnezdi

  Kobilar (Oriolus oriolus) se oglaša kot violina. Je selivka, vrne se med zadnjimi. Prvi se vrnejo samci, čez kakšen teden jim sledijo samice. Le nekaj dni po prihodu par že gradi gnezdo. Gnezdo plete le samica, samec ji pomaga zbirati gradivo iz trave, mahu, listja in živalske dlake. Samica izleže od 3 do 5 jajc, iz katerih se običajno izležejo 3 mladički …

  Barjanski okarček 

  Barjanski okarček (Coenonympha oedippus) je redka in ogrožena vrsta metulja. V Sloveniji živita dve obliki te vrste. Videti sta enako, živita pa v različnih okoljih. Na Primorskem okarček živi na suhih, zaraščajočih se travnikih. V osrednji Sloveniji živi na mokrotnih travnikih in nizkih barjih. Okarček živi eno leto. Večji del tega časa je gosenica in največ 12 dni metulj.

  Nesmrtna meduza 

  ima posebno moč, da se pomladi tako, da spet postane polip. Za to potrebuje posebne celice, ki so se sposobne spremeniti. Najprej je videti, kot da je meduza začela propadati: spremenijo se ji klobuk, tkivo in lovke. Nekatere se celo spremenijo v posebno sodčasto obliko. Nesmrtna meduza je bila prvič odkrita v Sredozemskem morju.

  Tardigradi

  Zaradi njihove neverjetne prilagodljivosti jih najdemo v najrazličnejših okoljih. Radi živijo na mahovih in lišajih, kjer se hranijo s sesanjem rastlinskih celic, pa tudi v morskih usedlinah. Ne ustavi jih niti neprijazno okolje, kot so vroči izviri, polarni led ali globine oceanov, zato živijo povsod na Zemlji. Našli so jih celo na vrhu Himalaje. Dolgi so do enega milimetra.

  Breskev 

  imenujemo plod in drevo, na katerem ta plod zraste. Ljudje so nabirali divje breskve že pred vsaj 10.000 leti. Udomačevati so jih začeli pred več kot 8000 leti na Kitajskem. Udomačevanje pomeni, da so ljudje namenoma sejali le semena iz najslajših, največjih in najzgodnejših plodov. Breskve, podobne današnjim, so vzgojili že pred 6500 leti.

  Morski konjiček 

  Morski konjički spadajo med najbolj nenavadne ribe. Imajo škrge, plavalni mehur, luske in plavuti. Vendar se podobnosti hitro nehajo. So obupni plavalci, saj plavajo pokonci. Morski konjiček ima za poganjanje le majhno plavut na hrbtu. Dodatno lahko spreminjajo barvo glede na ozadje, podobno kot kameleoni. Mladičke pa nosi samec in ne samica!

• Majska vsebina

  Alpska mastnica 

  je mesojeda rastlina. Njeni listi tvorijo pritlično rozeto. Pokriti so z žlezami. Njihov izloček je lepljiv in vsebuje prebavne encime. Nanj se ujamejo drobne živalce – nevretenčarji. Alpska mastnica poseljuje rastišča, revna s hranili. Uspeva na vlažnih skalah, na mokrih tleh ob gorskih potokih in na nizkih barjih. Cveti v maju.

  Morski prašički 

  so prikupni in nujno potrebujejo družbo, saj so izredno družabna bitja. Radi imajo bližino ljudi, vendar to ni dovolj. Skupaj z drugimi morskimi prašički se igrajo, raziskujejo, počivajo … V družbi vrstnikov se počutijo bolj varne. Sami pa hitro postanejo otožni, razvijejo lahko različne težave in celo zbolijo. Najbolje je posvojiti dva …

  Noj 

  je največja ptica na svetu. Spoznamo ga po dolgem vratu, majhni glavi, zajetnem trupu ter po dolgih in močnih nogah. Je izvrsten tekač, ki lahko teče s hitrostjo do 70 km/h. Je tudi zelo vzdržljiv ptič, ki pa ne more leteti, ker je pretežak. Tehta od 90 do 160 kilogramov. Na vsaki nogi ima dva prsta. Poleg vsega lahko tudi zelo močno brcne.

  Čebele 

  Čebele so žuželke s popolno preobrazbo. Skupaj z osami, sršeni in mravljami jih uvrščamo med kožekrilce. Čebele so edini kožekrilci, ki se prehranjujejo izključno z medičino in pelodom. So izjemnega pomena, ker oprašujejo rastline, brez njih bi bili lačni. 20. maja obeležujemo svetovni dan čebel.

  Temni zemeljski čmrlj

  Dolg je do 22 milimetrov – največje so seveda matice, najmanjše pa samičke delavke. To je največja in najbolj razširjena evropska vrsta čmrljev. Pogost je tudi pri nas, saj to dragoceno žuželko radi uporabljajo za opraševanje rastlin v rastlinjakih. Zaradi njegovih odličnih sposobnosti opraševanja so ga umetno razširili po vsej Evropi.

• Marčna vsebina

  Veliki skovik 

  je naša edina vrsta sove, ki je selivka. Skoviki so se komaj vrnili iz Afrike in takoj imajo polno dela. Samci ponoči kličejo samice in označujejo svoje območje. Čez dan so komaj opazni, saj so varovalno obarvani. Veliki skovik je sova toplih nižavij. Razširjen je le na Primorskem, na Krasu in na Goričkem. Z malo sreče ga morda vidiš na teh območjih.

  Posvajajmo iz zavetišč

  Skrb za žival traja vsak dan vse dni v letu. Žival potrebuje oskrbo, hrano, zaposlitev, igro in redno čiščenje prav vsak dan. Zato moramo skrbniki živali svoje delo, obveznosti in prosti čas prilagoditi potrebam in naravnemu vedenju naših domačih živali. Vendar je vse našteto malenkost v primerjavi z ljubeznijo, ki nam jo žival vrača.

  Rjavi medved

  Je največja zver pri nas. Samec rjavega medveda je dolg okrog 2 m in lahko tehta 400 kg, samice pa do 350 kg. Rjavi medved ne prespi zime, pač pa dremlje v brlogu in se kdaj tudi sprehodi po gozdu. Samice kotijo mladičke pozimi, spomladi pa s svojim naraščajem že začnejo zapuščati brlog. V Sloveniji več kot 1000 rjavih medvedov.

  22. marec, mednarodni dan gozdov 

  Gozdovi so junaki našega planeta! Pokrivajo skoraj tretjino kopnega, od vročega juga do ledenega severa. Proizvajajo kisik, ki ga dihamo vsa živa bitja, zato jim rečemo tudi pljuča našega planeta. Varujejo tla, ščitijo nas pred plazovi in vetrovi, blažijo vročino ter zadržujejo vodo. Pomembno vplivajo na naše dobro počutje in so prostor za raziskovanje, igro ter pustolovščine …

  Sam doma  

  Psi so zelo družabna bitja, ki niso ustvarjena za samoto. Pomembno je, da veliko časa preživijo s svojo človeško družino in da imajo tudi pasje prijatelje. Včasih pa morajo vseeno nekaj časa počakati sami doma, ko smo na primer v šoli in službi. Nekateri psi to prenesejo brez večjih težav, drugi pa so pri tem v hudi stiski.

  Smejoča se žaba

  Žabe so dvoživke, najprej živijo v vodi, nato pa na kopnem. Zgoraj je žabji samček s strokovnim imenom Rhacophorus reinwardtii. Ta vrsta spada med drevesne žabe in je izjemna skakalka. Z eksplozivnim iztegom zadnjih nog v delčku sekunde skoči zelo daleč. Živi v vlažnih tropskih in subtropskih gozdovih v Aziji. Samičke so večje od samčkov, samčki pa so bolj barviti.