Ključno gonilo emancipacije

Za pionirja v raziskovanju hormonske kontracepcije velja ameriški kemik avstrijsko-bolgarskega rodu Carl Djerassi (1923–2015), znan tudi kot »oče tabletke«, ki je s sodelavcema Luisom Miramontesom in Georgeom Rosenkranzem v laboratorijih farmacevtskega podjetja Syntex prvo tabletko sintetiziral leta 1951.

Do komercializacije izuma je prišlo slabih deset let pozneje. Tabletko sta leta 1960 prvi dali na trg družbi Searle, danes Pfizer, in Shering, danes Bayer. Mnogi tabletko opisujejo kot odkritje, ki je najbolj pomagalo človeštvu – celo bolj kot prvi antibiotik penicilin. »Le malo je namreč odkritij, ki bi v tolikšni meri vplivala na življenje ljudi po vsem svetu, saj je pilula sprožila pravo socialno revolucijo in temeljito spremenila položaj žensk in družin pri najmanj polovici človeštva,« je v svoji knjigi Poti in srečanja zapisala pokojna slovenska kemičarka dr. Aleksandra Kornhauser Frazer. Uspešno bi lahko reševala svetovni problem eksplozije prebivalstva, če bi jo le lahko uporabljale ženske po vsem svetu in če kontracepcija še danes ne bi bila toliko stvar (moške) politike, kulture in vere.

Nevredna Nobelove nagrade

Seveda pa se s takšnim »opolnomočenjem« žensk nekateri moški nikakor niso sprijaznili in tudi v današnji politični klimi marsikje po svetu ponovno opažamo, da pravice, ki smo si jih ženske že izborile, nikakor niso dobljene za zmeraj.

Šovinističen odnos do žensk pa marsikdaj udari celo po moških, ki skušajo reševati »ženske probleme«. Takšen primer je ravno Carl Djerrassi, oče tabletke, ki je to izkusil na lastni koži. Za svoje raziskovalno delo na področju kemije je dobil okoli petdeset mednarodnih vrhunskih priznanj, 34 častnih doktoratov univerz po vsem svetu, leta 1973 mu je ameriški predsednik Nixon podelil najvišjo nacionalno medaljo za znanost (istega leta so ga uvrstili na Nixonov črni seznam), leta 1991 mu je ameriški predsednik George Bush podelil najvišje priznanje za tehnologijo, nikoli pa ni dobil Nobelove nagrade, čeprav bi si jo za revolucionarni mehanizem nadzorovanja rojstev več kot zaslužil. 

»Kar petkrat so ugledni znanstveniki, med njimi tudi nobelovci, Carla Djerassija nominirali za Nobelovo nagrado in objavljali proteste, ker mu je niso dali. Obsojali so Komite za Nobelove nagrade in mu očitali, da dela enako napako kot pred stoletjem, ko niso podelili nagrade Dimitriju Mendelejevu, čeprav je ta s periodnim sistemom postavil hrbtenico kemije. Klub temu Carl Djerassi do svojega zadnjega, 92. leta, te nagrade ni dočakal,« je zapisala dr. Aleksandra Kornhauser Frazer in dodala, da mu seveda niso odobrili raziskav, usmerjenih v moško hormonsko kontracepcijo, četudi jih je bil sam pripravljen sofinancirati. Grizlo ga je, da za vse stranske učinke, ki jih tabletka ima, celotno breme nosijo ženske, čeprav je tudi vedel, da se moška hormonska kontracepcija, tudi če bi jo razvili, v praksi bržčas ne bi obnesla. Moški pač ne bi bili tako odgovorni, da bi jo sploh jemali, pa tudi ženske se nanje ne bi zanesle. 

Ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA) je prvo oralno kontracepcijsko tabletko Enovid® odobrila že leta 1960. Vendar je v Združenem kraljestvu in Kanadi na trg prišla šele leta 1961, v Združenih državah pa je bila poročenim ženskam na prostem trgu na voljo od leta 1965, neporočenim pa šele od leta 1972. V Evropi je do prelomnice prišlo leta 1961, ko je družba Schering predstavila Anovlar. V šestdesetih letih, ki so pretekla od takrat, je družba postavila še vrsto nadaljnjih mejnikov na področju kontracepcije, vključno s prvo »mini tabletko«, ki je vsebovala samo progestogen; prvo kontracepcijsko tabletko z nizkim odmerkom hormonov in prvo kontracepcijsko injekcijo s progestogenom. 

Leta 1983 je bila družba Bayer pionirka tudi pri razvoju prvega kontracepcijskega podkožnega vsadka, ki mu je leta 1997 sledil vsadek z dvema paličicama, oba pa sta vsebovala progestogen levonorgestrel. Leta 1990 je sledil prvi maternični vložek s hormonom levonorgestrelom. Bayer je za večjo možnost izbire še naprej razvijal kombinirane oralne kontraceptive: z različnimi progestogeni, brez etinilestradiola, z različnimi načini jemanja ter z dodatnimi koristmi za ženske. Znano je namreč, da mnoge ženske in dekleta kontracepcijske tablete jemljejo tudi zaradi njihovih drugih učinkov, kot je denimo bolj čista koža ali zmanjšanje trebušnih krčev in s tem bolečin v trebuhu. 

44 odstotkov nenačrtovanih nosečnosti 

Obseg oralnih kontracepcijskih sredstev temelji na različnih progestogenih, izdelkih z nizkimi ravnmi hormonov in kontracepcijskih sredstvih, ki ne temeljijo na etinilestradiolu. Danes so na voljo različne tabletke za različne potrebe in različne načine odmerjanja ter druga hormonska sredstva, kot so vsadki, injiciranje in intrauterini sistemi, npr. maternični vložek s hormonom. Združeni narodi ocenjujejo, da je danes na svetu cca 151 milijonov žensk, starih med 15 in 49 let, ki kot kontracepcijsko metodo po lastni izbiri uporabljajo tabletko. Nenačrtovanih nosečnosti pa je kljub temu v svetu še vedno veliko. V svetu je na leto nenačrtovanih 44 odstotkov vseh nosečnosti. V industrijskih državah je to število 45 odstotkov, v državah v razvoju pa 65 odstotkov.

Posledice takih nosečnosti so lahko zelo resne, saj nenačrtovana nosečnost močno obremeni prizadete ženske in njihove družine. Dolgoročno lahko negativno vpliva na socialni status staršev ter omeji njihove izobrazbene in poklicne možnosti. Vendar pa precej pogosto prihaja tudi do prekinitev neželenih nosečnosti: med letoma 2010 in 2014 je po ocenah prišlo do 99 milijonov nenačrtovanih nosečnosti, od katerih se je več kot polovica (56 odstotkov) končala s splavom. Vsako leto je v razmerah, ki niso varne, opravljenih 25 milijonov splavov, večina v državah z nizkimi in srednje visokimi prihodki. Splavom, ki niso opravljeni varno, je mogoče pripisati od 4,7 odstotka do 13,2 odstotka smrti mater. Ocenjujejo, da se zaradi splavov, ki niso opravljeni varno, vsako leto pojavijo zapleti pri sedmih milijonih žensk.

Dostop do kontracepcije ni dovolj

Med letoma 1990 in 2015 je uporaba sodobnih metod kontracepcije v globalnem merilu narasla s 54 na 57 odstotkov. V Afriki denimo sodobna kontracepcijska sredstva uporablja 29 odstotkov žensk. Po ocenah obstaja 214 milijonov žensk, ki ne želijo zanositi, a ne uporabljajo sodobnih kontracepcijskih metod. V regijah v razvoju 155 milijonov žensk ne uporablja nobene kontracepcijske metode. V državah, v katerih je potreba po metodah načrtovanja družine velika, so med dejavniki, ki ovirajo njihovo uvedbo, omejen dostop do kontracepcijskih sredstev, nezadostno svetovanje, strah pred neželenimi učinki ter predvsem kulturno in versko zavračanje kontracepcije. Bayer že od leta 1967 podpira številne programe pomoči ženskam po svetu, dobavlja oralna kontracepcijska sredstva mednarodnim agencijam za načrtovanje družine, te agencije pa jih distribuirajo v državah v razvoju. 

Leta 2019 je Bayer dobavil kontracepcijska sredstva približno štiridesetim milijonom žensk v državah v razvoju. Podjetje si prizadeva, da bi do leta 2030 zagotovilo dostop do sodobnih kontracepcijskih metod kar največ ženskam po svetu. Vendar pa zagotavljanje dostopa do sodobne kontracepcije za ženske v gospodarsko manj razvitih državah ni dovolj. Za izpolnjevanje potrebe po učinkovitem načrtovanju družine je nujno strokovno svetovanje o razpoložljivih sodobnih kontracepcijskih metodah, kar pa je seveda odločilno povezano s kapacitetami in dostopnostjo zdravstvenega sistema v posameznih državah. Čeprav se je uporaba kontracepcijskih sredstev v absolutnem merilu povečala, pa to povečanje ni skladno s hitrostjo rasti populacije.

V Sloveniji pilula že od leta 1964

Podobno kot v večini evropskih držav je tudi v Sloveniji hormonska kontracepcija trenutno najpogosteje uporabljena kontracepcijska metoda. »V zadnjih desetletjih se je uporaba zanesljive kontracepcije v Sloveniji pomembno povečala, kar se kaže v upadu števila nezaželenih nosečnosti in s tem dovoljenih splavov,« ugotavlja dr. med., spec. Barbara Mihevc Ponikvar z NIJZ in dodaja: »Kontracepcijske tablete so bile v Sloveniji prvič dostopne leta 1964, to je štiri leta po tem, ko so se pojavile na ameriškem tržišču.« Leta 1964 je bilo izdanih 2799 omotov hormonske kontracepcije, leto kasneje skoraj desetkrat več, v letu 2012 skoraj milijon, kar pomeni več kot 77.000 uporabnic oziroma 162 na tisoč žensk v rodni dobi (15–49 let). Po tem letu je poraba kontracepcijskih tablet začela upadati zaradi uvajanja novih hormonskih metod.

»V zadnjem desetletju je raba hormonske kontracepcije porasla pri mladostnicah in pri ženskah, starih od 20 do 24 let, medtem ko je pri ženskah po 30. letu nekoliko upadla. Hormonsko kontracepcijo uporablja vsaka tretja ženska v starosti od 20 do 24 let ter vsaka peta v starosti od 15 do 19 in od 25 do 29 let.

Realno je uporaba med mladostnicami še bistveno večja, saj je med dekleti v starosti od 15 do 19 let pomemben delež tistih, ki niso spolno aktivne,« je pojasnila Barbara Mihevc Ponikvar in dodala: »Skoraj 94 odstotkov hormonske kontracepcije je v letu 2012 predstavljala oralna hormonska kontracepcija (tabletke). Vaginalni dostavni sistem je uporabljalo slabih šest odstotkov uporabnic hormonske kontracepcije, hormonske obliže pa manj kot odstotek.« 

Na NIJZ opozarjajo še na pomen dvojne zaščite, predvsem na kombinacijo hormonske kontracepcije in kondoma. Različne slovenske raziskave so pokazale, da kondome uporablja med 10 in 15 odstotkov parov. Kondom je najpomembnejša oblika kontracepcije pri mladih, ki začenjajo spolno življenje. Okoli tri četrtine teh mladostnikov uporablja kondom. Kasneje raba kondoma upade. »Ugotavljamo, da se kondom preredko uporablja v kombinaciji s hormonsko kontracepcijo. Gre za t. i. dvojno zaščito, ki ima pomembno prednost pred drugimi metodami kontracepcije, saj varuje tudi pred spolno prenosljivimi okužbami,« pravi Evita Leskovšek z NIJZ, ki dodaja, da je hormonska kontracepcija zelo zanesljiva metoda preprečevanja neželene nosečnosti, ne ščiti pa pred okužbami s spolno prenosljivimi boleznimi. Zato še posebno mladim in vsem tistim, ki nimajo dolgoročne monogamne zveze, poleg uporabe hormonske kontracepcije priporočajo dvojno zaščito s sočasno uporabo kondoma.

Nove hormonske metode

V zadnjih dvanajstih letih predstavljajo oralne oblike (tabletke) okoli 90 odstotkov vse predpisane hormonske kontracepcije pri nas. Približno 10 odstotkov je je predpisane v obliki novega vaginalnega dostavnega sistema. Klasični bakreni maternični vložki so bili v Sloveniji najpogosteje uporabljena kontracepcija v osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je njihova uporaba zaradi vse večje uporabe hormonske kontracepcije začela upadati. V zadnjem desetletju je raba novih hormonskih materničnih vložkov znova narasla. Maternične vložke uporablja desetina vseh žensk v rodni dobi, največ med 30. in 44. letom starosti. Sterilizacije ostajajo v Sloveniji relativno redke, kot metodo zaščite pred nezaželeno nosečnostjo jo uporablja le tri odstotke parov.

Podatki kažejo, da je bilo v Sloveniji največ hormonske kontracepcije predpisane v prvem desetletju tega tisočletja, ko je bilo letno izdanih več kot milijon omotov tabletk, v zadnjih desetih letih pa je njihova poraba nekoliko upadla. »Ta upad povezujemo z večjo uporabo dolgotrajne reverzibilne kontracepcije, to je sodobnih materničnih vložkov, predvsem intrauterinih sistemov,« pojasni dr. Mihevc Ponikvarjeva. Od leta 2007 so namreč v Sloveniji intrauterini sistemi na voljo tudi izključno za namen kontracepcije in njihova uporaba je precej narasla. V zadnjem desetletju je bilo po poročilih ginekoloških ambulant vstavljenih skoraj 40 odstotkov več tovrstnih oblik kontracepcije kot desetletje prej.

Število splavov upada od leta 1982

Barbara Mihevc Ponikvar, dr. med., spec.: »V zadnjih letih tako beležimo okoli 120 uporabnic hormonske kontracepcije na 1000 žensk v rodni dobi. Ob tem je treba upoštevati, da ta podatek vključuje vse ženske, tudi vse tiste, ki kontracepcije ne potrebujejo, ker bodisi sploh niso spolno aktivne, načrtujejo nosečnost, so noseče ali so neplodne. Če upoštevamo samo populacijo žensk, ki kontracepcijo potrebuje, ocenjujemo, da je uporaba hormonske kontracepcije precej večja in da tovrstno zaščito uporablja več kot vsaka peta ženska, v mlajših starostnih skupinah pa še precej več. 

Zanesljiva zaščita pred nezaželeno nosečnostjo je pomemben vidik spolnega in reproduktivnega zdravja. »Dober dostop do kontracepcije je ena izmed ključnih reproduktivnih pravic. Napredek na področju razvoja kontracepcijskih sredstev v zadnjih petdesetih letih parom zagotavlja vse večji nabor zelo zanesljivih in varnih kontracepcijskih možnosti,« ugotavlja dr. Barbara Mihevc Ponikvar in dodaja: »Dovoljena splavnost, ki je kazalnik stopnje nezaželenih nosečnosti, v Sloveniji upada od leta 1982, ko je bila dosežena najvišja stopnja – več kot 41 dovoljenih splavov na tisoč žensk v rodni dobi. Do leta 2012 je upadla na manj kot devet, kar je le še dobra petina najvišje vrednosti. Ta upad kaže na velik porast rabe zanesljive kontracepcije. Beležimo pa še vedno velike regijske razlike v dovoljeni splavnosti, v zadnjih letih je stopnja najvišja v podravski in najnižja v goriški regiji.

Članek je bil objavljen v reviji Gea (december 2020)

Več o reviji Gea >