Obredne prakse na Slovenskem
Od začetka do konca življenjskega kroga človeka
Rituali, šege in navade – življenjska izkušnja vsakega od nas
Monografija Od imena do spomina predstavlja mejnike človeka od rojstva do smrti in veliko različnih mejnikov vmes: od izbiranja imena, uvajanja otroka v družbo, začetka izobraževanja in dela, posameznikovih dosežkih v prostem času, osebnih praznikov … do žalovanja, smrti in spomina.
Zajema prakse in magična dejanja v mestih, na podeželju in tudi v slovenskem zamejstvu. Dopolnjujejo in ponazarjajo jih arhivsko in časopisno gradivo, drobci pripovedne in pesemske folklore, živa in spominska pričevanja ter bogato slikovno gradivo.
Ali veste?
Katera magična dejanja po porodu so izvajali nekoč? Foto: Slovenski etnografski muzej.
Kaj je to Neptunov krst?
Kako zvonijo zvonovi ob smrti, kako ob poroki?
Zakaj nosimo prstan na predzadnjem prstu leve roke?
Zakaj se praznovanju petdesetega rojstnega dne reče abrahamovanje?
Zakaj se truplo pokojnika iz hiše nese z nogami naprej?
Iz vsebine
ROJSTVO
Magični obredi pred zanositvijo in med nosečnostjo (za zanositev, za lažji porod, ugotavljanje spola; posteljica in popkovina …)
/…/ »Kadar ni šlo za magično vplivanje na spol, pač pa le za njegovo ugotavljanje, so bile v navadi različne prakse, ki jim je bilo skupno, da so nosečnici ponudile dve enakovredni simbolni možnosti, med katerima je naključno (celo nevede) izbrala eno. Starejši ljudje se še danes spomnijo navade, po kateri sta pod vzglavnik v naključnem vrstnem redu položena nož in škarje. Če nosečnica nato sede na stran z nožem, pričakuje sina, če na stran s škarjami, pa hčerko. Po neki drugi navadi se nosečnici ponudi ključ od vhodnih vrat ali kašče. Če ga prime za ploski del, pričakuje hčerko, če za okrogli podolgovati del, pa sina. Različic teh 'naključnih izbir' je povsod po Slovenskem veliko, pomembno je le, da sta si ponujeni možnosti v simbolnem nasprotju – na primer nožič in košček jabolka.« /…/
Tabuji v času nosečnosti
/…/ »V prvi vrsti so za nosečnico tabu stvari, ki vzbujajo močan odziv oziroma močna čustva – strah, grozo in gnus, pa tudi veliko čudenje. Močno čustvovanje naj bi bilo za nosečnico neprimerno, saj je splošno razširjeno pravilo, da mora živeti umirjeno, srečno in zadovoljno, brez tesnobnih ali evforičnih občutkov. Nosečnica se tako ne sme ustrašiti požara ali se požarišča dotakniti, saj bi se to kot materino znamenje v obliki ognja odražalo na telesu otroka. Na drugi strani naj bi materino znamenje na otrokovem telesu izrisala tudi močna želja po hrani, ki pa je nosečnica ne dobi. Če se v trenutku močne želje dotakne svojega telesa, bo na istem mestu otrok dobil znamenje v obliki jedi, ki si jo je želela. Če si je na primer mati zaželela sliv in jih ni dobila, je otrok dobil bulo; če si je zaželela češenj ali fižola, je bilo znamenje prav take oblike in velikosti. Da bi se ta znamenja pri otroku preprečila, je bilo treba nosečnici v želji po hrani ustreči, najhuje je, če se pred njo hrano skriva. Kožna znamenja naj bi povzročala tudi nepotešena želja po pijači, pege pa naj bi otrok dobil, če se nosečnica polije z vinom ali se sprehaja po dežju. Tovrstna verovanja so zabeležena po vsem slovenskem etničnem ozemlju in so znana tudi širom sveta.« /…/
Spominsko pričevanje
»Vem za slučaj, ko je gorela štala, pa je šla ta mlada, ka je bila noseča, ven in zavpila: »Joj, kako gori!« In tako je na licu hčerki ostal madež ognja, je kot dekle hodila na lepotne operacije.«
Sogovornica z Bizeljskega, 1992
Povzeto po I. Rožman, Peč se je podrla
Sodobne oblike predporodnih šeg in navad (oznanilo nosečnosti, razkritje spola) ▪ Šege in navade ob otročnici (očiščevanje, zagotavljanje mleka) + ritualna vloga babic in drugih spremljevalk poroda ▪ Magični obredi za varovanje novorojenca (prvo kopanje, povijanje, pranje plenic, materialna kultura (npr. morina taca na zibelkah) …) ▪ Obiskovanje novorojenca (darilo (nazbok), baby shower) ▪ Krst (imenovanje, botrstvo, praznovanje, nečke)
OTROŠTVO
Igra kot ritual ▪ Šege in navade ob uvajanju otroka v družbo ▪ Obredna dejanja striženje las, pospeševanje rasti in govora ▪ Cerkveni zakrament prvega obhajila ▪ Pionirji in pionirska prisega ▪ Posnemanje poznejših šeg (npr. taborniška/skavtska poroka)
VSTOP V ODRASLOST
Birma ▪ Fantovske skupnosti (rituali sprejema in delovanje v širši skupnosti) ▪ Dekliške skupnosti (rituali sprejema in delovanje v širši skupnosti) ▪ Obdobje neporočenosti (šege in navade v skupnosti, ki jih lahko izvajajo le neporočeni; borovo gostüvanje)
IZOBRAŽEVANJE
Fazaniranje ▪ Brucovanje (zgodovina, razvoj) ▪ Predaja ključa
SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA
Nabor – štelunga/štelenga ▪ Slovo od doma, fantovske skupnosti ▪ Primerjave skozi čas (AO, Jugoslavija, danes)
POROKA
Vasovanje in snubljenje; rituali, povezani s spolnostjo ▪ Zaroka, ogledi, oklici ▪ Fantovščina, dekliščina ▪ Predporočne in obporočne ▪ Poroka
Predporočne šege
Velika odločitev v življenju posameznika je ustvarila bogato tradicijo ritualov in šeg od vasovanja in snubljenja, ogledov in oklicev, fantovščine in dekliščine, predporočne, obporočne in poročne šege in navade. Poleg najrazličnejših fizičnih izzivov mora ženin na šrangi opraviti tudi »preizkus pameti« z odgovarjanjem na različna humorna vprašanja, uganke ipd.
Izbor šaljivih vprašanj za šrango
»Kdo je zajcu najbolj podoben? – ZAJKLJA
Kaj je na Dunaji po sredi? – ČETRTEK
Koliko besed ima sveto pismo? – DVE
Kaj dela kmet, ko po njivi hodi? – STOPINJE
Za kom vsi ptiči, letijo? – ZA KLJUNOM
Kaj nikoli ne je in je vendar sito? – SITO« /…/
Vir: Gočevski katekizem: Ženitne ali svatbine navade in napitnice (Slovenj Gradec, 1892)
▪ Magična dejanja za varovanje zakona in zagotavljanje plodnosti (lažne neveste, nošenje neveste čez hišni prag) ▪ Svatba, ohcet (obredi in simboli (npr. šopek)) ▪ Odhod neveste na ženinov dom / Prihod mladoporočencev domov ▪ Kmečka ohcet (turistični produkt – Ljubljana (1966-1990), Bohinj)
DUHOVNIŠKO/REDOVNIŠKO POSVEČENJE
Diakonsko posvečenje ▪ Slovo od staršev ▪ Nova maša (primicija) ▪ Večne zaobljube (redovniki) ▪ Škofovsko posvečenje
OSEBNI PRAZNIKI
Rojstni dan (prvi, 18., abraham itd. – torta, mlajčki) ▪ God (zavetniki) ▪ Obletnice vseh vrst (zlata/srebrna poroka, zlata/biserna maša, obletnice mature itd.)
DELO
Sprejemanje novincev v delovne skupnosti (skok čez kožo pri rudarjih, mornarski krst, splavarski krst) ▪ Neformalna iniciacija (t.i. 'nemogoče zadolžitve') ▪ Napredovanje (obdarovanje) ▪ Upokojitev
IMETJE
Gradnja; Stavbna daritev, vzidava besed (temeljni kamen, uroki); stavbni likof.
Stavbna daritev je starodavna in po vsem svetu razširjena šega. Po njej je treba novi stavbi nekaj ‘darovati’, to je zagotoviti njeno trdnost, trajnost in varnost – predvsem pa pomiriti nadnaravna bitja, v katerih prostor se je z gradnjo poseglo. Tudi danes na Slovenskem pri prenovi starih stavb še prihajajo na dan novi dokazi o nekdaj razširjeni stavbni daritvi.
»V naši stari črni kuhinji so bile noter v peč zazidane aluminijaste ‘pare’, stari jugoslovanski dinarji. Verjetno za srečo. Tisti, ki so takrat peč zidali, so jih vanjo zazidali. Mi smo pa potem to našli, ko smo črno kuhinjo podirali.«
Kmet iz Mozirja, 2018
/…/ »Zgodnja predkrščanska oblika stavbne daritve je bila stavbna žrtev – zazidanje (živih) ljudi ali živali. Takšna žrtev naj bi zgradbi dala 'dušo' oziroma ustvarila duha, ki jo je varoval. Človeška žrtev je bila neprostovoljna, zazidani pa so bili na primer kaznjenci, vojni ujetniki ali ljudje z roba družbe. Obstoj stavbnega žrtvovanja kot dejanske obredne prakse potrjujejo tako pisni viri kot arheološki ostanki, pa tudi ljudske pesmi, predvsem balade. Še danes je ponekod na Slovenskem prisotno prepričanje, da obiskovanje gradbišč, dokler stavba ni zgrajena, prinaša nesrečo – ob tem se namreč lahko zgodi, da na gradbišče pade tvoja senca, s čimer postaneš simbolni ujetnik novogradnje, torej prava stavbna žrtev.«
▪ Bivališče – varovalni obredi in simboli, hišni svetniki ▪ Avtomobil
PROSTI ČAS
Iniciacije v organizirane oblike prostočasnih dejavnosti (pevski zbori, društva; lovski krst, jamarski krst, balonarski krst itd.) // sokoli, orli ▪ Rituali ob posameznikovih dosežkih (planinski krst, šport)
SMRT
Znamenja bližajoče se smrti ▪ Žalovanje, bdenje, kropljenje ▪ Pogreb ▪ Ritualni pomen elementov mrliške materialne kulture (pokopališča, grobovi, nagrobniki, spomeniki, sveče) ▪ Pogrebščina (sedmina) ▪ Obiskovanje grobov
SPOMIN
Spomin kot antropološki koncept ▪ Spominski predmeti ▪ Votivi (varovalni in zdravilni) ▪ Nostalgija ▪ Beleženje spomina: Knjige duš, rojstne, matične knjige, spominske knjige, družabna omrežja, spomeniki itd.
