Feri Lainšček (1959), pesnik, pisatelj, scenarist in dramatik, je zbral v pesniški zbirki Ljubi me, kot sonce sije najlepše pesmi za mlade in vse, ki jim je blizu ljubezensko hrepenenje. V zbirki so tako antološke pesmi Ne bodi kot drugi, Pobarvanka, Dan je drugačen, Sposodim si, Ladjice želja, Ne spreminjaj me … Mnogo je takih, ki so bile že uglasbene, in mnogo, ki še niso bile objavljene. Pesmi so polne nežnosti, zvonki in melanholični verzi nas popeljejo v podobe ljubezni, ki upa in zre v dvojino. Ta občutja bogatijo ilustracije Danijela Demšarja.
Vsestranski ustvarjalec Feri Lainšček
Njegova bibliografija obsega več kot sto samostojnih knjižnih enot, med njimi je triindvajset romanov, ki so večinoma že prevedeni v tuje jezike. Je eden izmed najbolj branih slovenskih pisateljev, saj je avtor mnogih uspešnic (Na mesto koga roža cveti). Za svoje vsestransko in žanrsko raznoliko literarno ustvarjanje je dobil številne nagrade in priznanja, med drugim Nagrado Prešernovega sklada in kar dvakrat kresnika.
Preizkusil se je tudi kot scenarist in soustvarjalec literarnih revij ter podpisal številna besedila slovenskih pevcev ter skupin. Je tudi slovenski pisatelj, katerega literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij. Po Lainščkovem romanu Petelinji zajtrk je bil posnet istoimenski celovečerni film, ki je eden najbolj gledanih slovenskih filmov.
Komunikativna in jezikovno igriva poezija
Poezija Ferija Lainščka je dostopna, zato je tudi široko priljubljena med mladimi in odraslimi. Zbirka pesmi Ne bodi kot drugi je ena najbolj prodajanih pesniških zbirk pri nas.
Njegove pesmi kar kličejo po uglasbitvi. Do danes je bila tako uglasbenih že več kot 300 njegovih pesmi. V zadnjih letih skupaj s pevko, kitaristko in skladateljico Ditko že nekaj let potujeta po Sloveniji z glasbeno-literarnimi dogodki, na katerih Ditka s svojo spremljevalno zasedbo izvaja Ferijeve pesmi. Prav Ditka poje tudi naslovno pesem iz njegove nove zbirke Ljubi me, kot sonce sije. Z njo se naslavlja predvsem na tiste, ki ostajajo odprti za ljubezenska čustva in so torej tako ali drugače še vedno mladi v svoji duši.
Ljubezen, strast, hrepenenje
S svojo zadnjo zbirko se Feri Lainšček naslavlja predvsem na tiste, ki ostajajo odprti za ljubezenska čustva in so torej tako ali drugače še vedno mladi v svoji duši. Premaguje daljave hrepenenja, si vedno znova pripenja krila sanj, kliče k trajanju in dvojini ljubezni, vzajemni bližini.
Njegove pesmi vzljubijo tudi tisti, ki sicer niso ljubitelji poezije, zato najbrž ni posameznika, ki se vsaj bežno ne bi srečal z njegovim obsežnim ustvarjalnim opusom.
»Ustvarjanje zame ni poklic, temveč način življenja. Knjige, ki sem jih napisal, filmi, pri katerih sem sodeloval, glasba, ki sem jo soustvarjal, pa tudi vse tisto drugo, kar je spotoma nastajalo in seveda še nastaja, je na nek način moja duhovna biografija. Čeprav nisem ravnodušen ob tem, kaj drugi mislijo o mojem ustvarjanju, me najbolj vznemirjajo trenutki, ko nastaja nekaj novega.« - Feri Lainšček
»Vsaka pesem živi svoje življenje. Pesmi morajo biti ptice, ki se oddaljijo od mene in tiste, ki preživijo, zaživijo, se potem znajdejo v knjigi.« - Feri Lainšček ob predstavitvi knjige, STA
»Nova Lainščkova knjiga je tudi bogato opremljena, saj je ilustrator, akademski slikar Daniel Demšar, prav vsako pesem »do-pesnil« z izvirno ilustracijo.« - Reporter
»Lainšček je nedvomno mojster tega, kako se s svojo poezijo približati hrepenenju bralk, kako jih nagovoriti s svojo poezijo in verzi, kakor da je pisana samo zanje, in kako spregovoriti v njihovem imenu, se vživeti v romantične duše in ženska občutenja.« - A. Nana Rituper Rodež, Vestnik MS
»Priča smo samostojni in glasovno plastoviti zbirki, ki mamljivo sopostavlja pesnikove v glavnem bolj »odprte«, obstojnejše in prepoznavne pesmi s posameznimi novonastalimi.« – Martina Potisk, Književni listi, Delo
»Feri Lainšček (1959) je vrhunski pesnik in pisatelj panonske Slovenije, ki v svojih delih tankočutno slika življenje preprostih ljudi z roba družbe, s prikazovanjem lirične, iščoče plati ciganske duše pa izraža spoštovanje do drugačnih. V njegovi poeziji se arhetipski drobci in pesniške slike ravninske pokrajine stapljajo s panonsko melanholijo in osebno ljubezensko vizijo. S svojim narečnim leposlovjem je prispeval k utrjevanju duhovnih mostov med matično domovino in porabsko zamejsko skupnostjo, piše v obrazložitvi (op.: za Prešernovo nagrado), ki jo je napisala Irena Avsenik Nabergoj.« – www.rtvslo.si
Leto izida: 2019
Število strani: 232
ISBN/EAN: 9789610154877
Mere izdelka: 16,0 x 24,0
Vezava: Trda
Datum izida:
Založba: Mladinska knjiga Založba
Zbirka: Sončnica