Voditelji Slovenije

Kdo je snoval zgodbo samostojne Slovenije?

Skoraj stoletje in pol pred letom 1991 so si slovenski politiki – razen izjem – prizadevali za uveljavitev slovenskega naroda, vendar so bili zadržani in previdni pri pobudah za samostojno državo. Čeprav bi lahko kdo ugovarjal avtorjevemu izboru štirih osebnosti – Janeza Drnovška, Janeza Janše, Milana Kučana in Jožeta Pučnika – je najbrž nesporno, da gre za politike in voditelje, ki so bistveno in usodno zaznamovali slovensko politično, kulturno in gospodarsko življenje po koncu hladne vojne, in so vsak po svoje, vendar odločilno prispevali k ustanovitvi slovenske narodne države.

Osebni pogled na zgodovinske dogodke

Dr. Dimitrij Rupel voditelje, o katerih piše, pozna od blizu, njegova pričevanja o njihovih ravnanjih, različnih profilih, strategijah, motivih in programih v prelomnih trenutkih so zato analitična in hkrati osebna. Portreti voditeljev se izrisujejo v dialogu z avtorjem, ki med drugim pravi, da njihovo delovanje v slovenski državi ni bilo komorno muziciranje kvarteta, ampak bojevanje med različnimi glasbili.

»Drnovšek je bil premišljen, vendar tudi dinamičen politik. Zavedajoč se slovenskih narodnih značilnosti in ljudskih navad je v parlamentu z vključevanjem levih in desnih strank ustvarjal večbarvne koalicije. Nekoč je opozicijskim poslancem, ki so hoteli, da odide s položaja, rekel: »Saj se boste, če odidem, pobili med sabo.« Predsednik vlade je postal maja 1992 po zaslugi konstruktivne nezaupnice krščanskemu demokratu in podpredsedniku Demosa Lojzetu Peterletu, vendar ga je po naslednjih parlamentarnih volitvah povabil v vlado.«

O avtorju

Dr. Dimitrij Rupel (1946) je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani in doktoriral iz sociologije leta 1976 na Brandeis University v ameriškem Bostonu. Leta 1992 je postal redni profesor Univerze v Ljubljani. Bil je med ustanovitelji Nove revije pa tudi njen odgovorni urednik. Leta 1989 je postal predsednik Slovenske demokratične zveze (SDZ) in podpredsednik Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS), nato prvi zunanji minister. V prvi polovici leta 2008 je predsedoval Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC) Evropske unije.  Je avtor mnogih leposlovnih del. Osebno doživljanje slovenske pomladi je opisal v knjigi Skrivnost države (1992). Najnovejše knjige pa so Železo in žamet (2017), Bomo Prusi ali Rusi? (2018), Podobe iz resničnosti (2022) in Pomen osamosvojitve (2023). Dimitrij Rupel je zaslužni profesor Nove univerze.