Primer: Anhovo

Angažirana pripoved o enem največjih okoljevarstvenih bojev pri nas

Knjiga Primer: Anhovo opisuje srednjo Soško dolino skozi nevralgično simbiozo gigantske cementarne z lokalnimi kraji od začetka dvajsetega stoletja do danes. Angažirana, iskriva in skrbno dokumentirana zgodovinopisno-raziskovalna pripoved prikaže globalni vzpon in padec čudežnega gradbenega materiala azbesta na perečem slovenskem primeru, vzporedno pa tudi najdlje trajajoče okoljevarstveno gibanje pri nas. Poglavja se nizajo skozi desetletja z vsemi ključnimi dogodki, preobrati, napakami, tragedijami in vsem zamolčanim. Kako je ob smaragdno reko, slovenski naravni biser, sploh prišel azbest, in kako je mogoče, da danes v tej ozki dolini kurijo nepredstavljive količine odpadkov s širšega območja, četudi je skoraj šeststo zdravnikov podpisalo peticijo, da je stanje treba urediti? Kdo so bili lastniki velikanske tovarne skozi čas in kako so ti kraji postali usodno odvisni od njenega ekonomskega uspeha?

Strupeni velikan uniči pravljično deželo

To je zgodba srednje Soške doline, kot jo pripovedujejo lokalni ljudje in kot jo pišejo raziskovalci, zdravniki, zgodovinarji, okoljevarstveni aktivisti. Je tudi zgodba o azbestu, mineralu, ki je mnogim dal kruha. Ne samo pri nas v Sloveniji in Soški dolini, temveč povsod po svetu. Ta mineral, ki je ljudem vdahnil življenje. In mineral, ki jim ga je tudi vzel. To je zgodba o pravljično lepi deželi in njenih zadnjih sto letih, ko je v njenem jedru kraljeval velikan. Za nekatere stvarnik nebes v dolini, za druge njen pekel. In kjer se ob eni reki že od leta 1921 stekata življenje in smrt. Sto let. Iz preteklosti za prihodnost. (povzeto po predgovoru)

Primer: Anhovo je družbena, politična, zgodovinska, gospodarska, okoljska, antropološka, novinarska in osebna pripoved najbolj tragične zgodbe slovenske moderne zgodovine – v globalnem kontekstu. Take domače stvarne literature, ki dosega najvišje mednarodne kriterije, kronično primanjkuje. Knjiga bralca – tudi zaradi izjemnega načina pripovedovanja – nemudoma ovije v plašč refleksije in ga ne izpusti vse do konca. Nujno branje za razumevanje časa in prostora. Velemojstrovina. - Boštjan Videmšek

O avtorici

Jasmina Jerant (1980) je odraščala na Krasu in v Vipavski dolini. V Ljubljani je diplomirala iz filozofije in politologije na temo socialne pravičnosti in univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). V študentskih letih je delala na Radiu Študent kot avtorica oddaje Sektor Ž in urednica Redakcije za kulturo in humanistične vede ter pisala za Dnevnikov Objektiv. Od 2008 do 2016 je živela med Kalifornijo in Budimpešto in na Srednjeevropski univerzi (CEU) magistrirala iz političnih ved. Trenutno na finski Univerzi Tampere doktorsko raziskuje učinke UTD. Med drugim soustvarja in vodi priljubljene ljubljanske feministične ture. Leta 2022 je bila ob ustanovitvi Vesne – zelene stranke njena sopodpredsednica. Zadnji dve leti živi v Soški dolini, kjer kot aktivistka sodeluje z domačini in društvom EKO Anhovo in dolina Soče.