Ne poslušaš me!

V digitalnem svetu, v katerem lahko vsak razglaša, kaj si misli, ali se zabubi v mehurček svojih lastnih mnenj, misli in prepričanj, smo izgubili sposobnost prisluhniti sočloveku. To je ustvarilo epidemijo osamljenosti in izolacije, v zadnjem času pa tudi nestrpnosti in sovraštva. 
 

Hvalnica umetnosti poslušanja 

Knjiga Ne poslušaš me! je hvalnica umetnosti poslušanja in hkrati žalostinka za čarobno veščino, ki kakor da izginja iz naše kulture. Avtorica se je pogovarjala z nešteto ljudmi, od Nobelovih nagrajencev do brezdomnih malčkov, in v pomoč vsem, ki bi se na tem področju radi še malo izpopolnili, zbrala v priročniku številne primere dobrega in slabega poslušanja.  

»Morda se poslušanje zdi komu samoumevno,« dodaja, »toda kako dobro poslušamo, koga in v kakšnih okoliščinah, določa potek našega življenja – v dobrem ali slabem. In če pogledamo širše, naša kolektivna sposobnost poslušanja ali njeno pomanjkanje globoko vpliva na nas v političnem, družbenem in kulturnem pogledu.« 
 

Primeri slabega poslušanja

Če hočemo biti res dobri prijatelji, ljubeči partnerji, dobri starši, moramo znati tudi dobro poslušati. In če pogledamo širše, naša kolektivna sposobnost poslušanja ali njeno pomanjkanje globoko vpliva na nas v političnem, družbenem in kulturnem pogledu. 

Strokovnjaki kot primere slabega poslušanja najpogosteje naštevajo: skakanje v besedo, nejasni ali nelogični odgovori na to, kar je bilo pravkar izrečeno; pogledovanje na telefon, uro, po prostoru ali nasploh proč od sogovornika; nemir (mencanje, tapljanje po mizi, presedanje, klikanje s kulijem itd.).
 

Izsledki nevroznanosti

Izsledki raziskav dogajanja v možganih med komunikacijo nam lahko veliko pove o medsebojnih odnosih in (spo)razumevanju. Nevroznanstvenik Uri Hasson je na primer s posnetki možganov z magnetno resonanco ugotovil, da je komunikacija tem boljša, kolikor se možganska dejavnost govorca prekriva z možgansko dejavnostjo poslušalca. To sovpadanje ali sinhronost možganskih valov je tako viden in izmerljiv dokaz prenosa misli, občutkov in spomina.
 

Kako dober poslušalec ste? 

Avtorica navaja v knjigi številne dialoge, primere poslušanja: slabega in dobrega, ter komentarje strokovnjakov. Ob teh primerih se lahko preizkusite v veščini poslušanja in izboljšate svoj način komunikacije in sporazumevanja.  

Poslušanje je namreč izkušnja, ki sogovorniku potrjuje, da je sprejet takšen, kot je. Poslušalec lahko odgovarja s plehkimi krilaticami, hitro postreže s svojo izkušnjo ali pa se poglobi v prijateljevo stisko, ker opazi, kako mu je zadrhtel ali zamrl glas, in začuti, kaj ga v tem trenutku najbolj skrbi? 

»Dober poslušalec«, preberemo v knjigi, »je nekdo, ki je odprt za izkušnje in ideje sogovornika in priznava njegove poglede.« Poslušalec ne poučuje, ne prigovarja, ne kritizira, ne ocenjuje in ne daje navodil, kako bi bilo treba kaj narediti. Dober poslušalec se osredotoči na govorca, zna poslušati tudi nasprotna mnenja, spodbuja, a ne preusmerja pogovora.

In še nekaj – dober poslušalec zna prisluhniti tudi svojemu notranjemu glasu.