Čarobno črevesje

Sijajno napisana in ilustrirana knjiga se ukvarja tudi s kakci in spahovanjem, njeno sporočilo pa je seveda veliko globlje in daleč od smešnega.

Naše črevesje je v resnici in po krivem najbolj prezrt organ našega telesa. Avtorica priročnika je mlada zdravnica Giulia Enders, ki znanstveno, a v razumljivem in duhovitem jeziku pojasni ogromno prebavnih pojavov, zapletov in bolezni, od alergij in netoleranc do bruhanja, zaprtosti in neprijetnega zadaha. Razloži vse o antibiotikih, prebiotikih in probiotikih in prinaša nova, prodorna dognanja o povezavi med možgani in črevesjem in ogromno praktičnih nasvetov: na katero stran se uleči, kadar vas tišči v želodcu, kako in kaj jesti ...

Knjiga je postala hitro po izidu svetovna uspešnica, prodali so jo v več kot milijon izvodih, prevedena je v več kot 30 jezikov.

Recenzija Bukla

Mlada nemška znanstvenica, mikrobiologinja Giulia Anders (1990), si je s knjigo Čarobno črevesje, presenetljivo uspešnico na področju poljudnoznanstvene literature, zadala težko nalogo: napisati berljivo, zanimivo in strokovno utemeljeno knjigo o črevesju, torej organu, od katerega bi se najraje distancirali in se delali, da nam je zadnja skrb. A dejansko, kot v duhovitem, ves čas nežno informativnem in z mnogimi manj znanimi informacijami obogatenem pripovednem slogu dokazuje Andersova, je črevesje izjemno pomemben organ za naše vzdrževanje ravnovesja z okolico. Tako nam avtorica na razne načine pojasni, kako nam bo ustrezna skrb (začenši s pravilnim iztrebljanjem) za ta »najbolj prezrti« organ, v katerem biva tudi množica bakterij (ki so seveda še kako občutljive na to, kaj vnašamo v telo), zvišala kakovost življenja na dolgi rok ter odgnala marsikatero bolezen. Hkrati pa nam ta neverjetni prebavno imunski ustroj z vsemi svojimi vgrajenimi mehanizmi in (živčnimi) refleksi, od bruhalnega naprej, razsvetli v novi luči, h kateri svoje dodajo še ilustracije njene sestre Jill. Knjiga, ki je zrasla iz osebne izkušnje, saj je bila avtorica rojena s carskim rezom in se ni mogla dojiti, kar je že na začetku samem vplivalo na dolgoročni razvoj njenega (črevesnega) imunskega sistema, ter delo, po katerem si želiš, da bi se avtorica podobno že kmalu lotila še kakega drugega organa.

Samo Rugelj; Bukla 115