Kdo pravi, da pesnik v starih letih ne more pisati mlade poezije? Takšne, ki jo je morda hotel pisati nekoč, pa je zanjo šele zdaj dovolj pomlajen. Ta nekoč je vezan na pesniški modernizem, ki mu je Snoj pripadal v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja.
Modernizem z vsemi doživljajskimi registri atomiziranega sveta in z vsem arzenalom sintaktično in oblikoslovno razpuščenega jezika, vse tja do zlogov in glasov, kajti le takšen je sposoben vrtinčenja novih in novih svetov.
Čeprav je logično, da je tako, smo vendarle veselo presenečeni, da princip še zmeraj deluje. In prav gotovo je bil tudi avtor, ki nam je s Stihožitji in distonijami pripravil katalog pesniških postopkov, malih semiotičnih vragolij, vezanih na nekatere avtorjeve pretekle in nove pesniške tematike ali drže. Med preteklimi zagotovo ni tistih z bratomorno zgodovinsko težo, med novimi pa ne manjka ironično privzdignjenega, razpoloženjsko vedrega razkrivanja eksistencialne notrine in bližnje družbene okolice.
»Ker gre za modus, ki v sodobni poeziji ni več tako zelo prisoten, prav zaradi tega obenem zazveni tudi kot nenavadno svež in živ, …pričujoče poezije, ki je kljub temu gibanju po izrazito resnem terenu pogosto igriva in celo šaljiva.« - Bukla
»V naslovu Stihožitja in distonije je spojil skovanki, ki v delu predstavljata protipola.« - STA
Leto izida: 2019
Število strani: 112
ISBN/EAN: 9789610154112
Mere izdelka: 14,8 x 20,8 x 1,3
Vezava: Trda
Založba: Mladinska knjiga Založba
Zbirka: Nova slovenska knjiga
