Dogodek in druga besedila

Pisateljsko delo Annie Ernaux se giblje med dvema poloma, družbenim in skrajno intimnim. Štiri kratka, gosta, skorajda surova besedila, vključena v to knjigo (med njimi je tudi najnovejše iz leta 2022), pripadajo drugemu polu globoko osebne izkušnje, ki pa jo nevtralna, objektivna, hoteno neemocionalna pisava razkriva v njeni običajnosti, univerzalnosti. »Skoraj nikoli nisem pisala fikcije, pisanje sem vedno razumela kot izražanje osebnih izkušenj v kontekstu družbenih okoliščin, ki vplivajo na posamezna življenja.« 

Dogodek in Gola strast sta doživela tudi filmsko upodobitev. Od leta 1974 je objavila preko dvajset del, leta 2022 pa je kot šele sedemnajsta ženska prejela Nobelovo nagrado za književnost. Švedska akademija je v utemeljitvi med drugim zapisala, da v svojem pisanju »konsistentno in iz različnih vidikov raziskuje življenje, zaznamovano z močnimi spolnimi, jezikovnimi in razrednimi nesorazmerji«. Odlikujeta jo »pogum in klinična ostrina, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina«. Pisateljica je svoj govor ob podelitvi sklenila z besedami: »Če se ozrem nazaj na obljubo, ki sem si jo dala pri dvajsetih letih, da bom maščevala svojo raso, ne morem reči, ali sem jo izpolnila. Iz te obljube in od svojih prednikov, garaških moških in žensk, ki so bili izpostavljeni nalogam, zaradi katerih so zgodaj umirali, sem si nabrala dovolj moči in jeze za željo in ambicijo, da jim namenim mesto v književnosti, v tem ansamblu glasov, ki me spremlja od najzgodnejših let ter mi omogoča dostop do drugih svetov in drugih načinov bivanja, vključno z uporništvom in željo po spremembi, da bi svoj glas ženske in družbene prebežnice zapisala v prostor, ki se še vedno kaže kot prostor emancipacije, v književnost.«

O avtorju

Francoska pisateljica Annie Ernaux se je rodila 1. septembra 1940 v delavski družini v normandijskem mestecu Yvetot, kjer je preživela otroštvo in mladost. Po študiju v Rouenu in Bordeauxu je najprej službovala kot gimnazijska profesorica, pozneje pa je poučevala književnost na univerzi Cergy-Pontoise. Pri dvaindvajsetih letih si je obljubila: »Pisala bom, da bom maščevala svojo raso,« se pravi raso ljudi preprostega porekla, ki ji je pripadala. Temu je kmalu dodala še drug cilj: maščevati svoj spol s popisovanjem izkušnje ženske iz določenega okolja in določenega časa, s pisanjem o njeni pravici do enakosti, tudi v užitku.