Leni jeziček
Lara je vsa preznojena sedela v šolski klopi. Ura na steni je tiho tiktakala.
Še 8 minut do zvonjenja. Zagotovo jo bo učiteljica poklicala, da bo morala glasno brati, zagotovo. Spet bo kot zadnjič, ko so se ji pri glasnem branju sošolci na skrivaj posmehovali, ker v drugem razredu še vedno ne zna izgovoriti črke r. Učiteljica je dvignila glavo, da bi določila novega bralca. Pogledala je po razredu: »La...ra, prosim, nadaljuj.« Lara je prebrala nekaj besed in zadonel je šolski zvonec. Zvonec Larine odrešitve. Uf, danes je imela srečo …
Kako naj bi potekal razvoj izreke glasov?
Govorni razvoj lahko spremljamo z dveh zornih kotov, po eni strani opazujemo izreko glasov, po drugi pa vsebinski razvoj govora. V govoru se najprej pojavijo samoglasniki A, E, I, O, U, nato soglasniki P, B, N, T, D, K.
V starosti od treh do treh let in pol otrok poleg samoglasnikov in soglasnikov pravilno izgovarja še glasove J, F, V, T, L. V starosti štiri leta in pol naj bi pravilno izgovarjal še sičnike S, Z, C in nato do petega leta še šumnike Š, Ž, Č in R.
Kaj pa, če ne gre vse tako, kot bi moralo?
Nepravilna izreka posameznih glasov (dislalija) je ena najpogostejših govornih motenj. Otroci lahko določen glas izpuščajo, namesto »rak« rečejo »ak«. Lahko jih zamenjujejo, namesto »šotor« rečejo »sotor«, ali glasove nepravilno izgovarjajo, npr. glas s izrekajo tako, da jeziček uhaja iz ust.
Kaj lahko naredimo starši?
Glede na to, da na razvoj govora – poleg ustrezno razvitega živčevja, čutov in govornih organov, vplivajo še psihološki (dovolj razvite umske sposobnosti) in socialni dejavniki (ustrezen vpliv okolja v prvih letih življenja), lahko starši resnično pripomoremo k razvoju govora našega malčka.
- Spodbujajmo zgodnji otrokov govorno-jezikovni razvoj. To lahko počnemo na različne načine, z različnimi prstnimi igrami, kot je na primer biba leze biba gre, in pri tem opisujemo aktivnosti; otroka opozarjamo na zvoke, glasove v naravi, pojemo pesmice, uspavanke, pripovedujemo zgodbice itd.
- Zavedati se moramo, da se govora učimo s poslušanjem in govorjenjem, zato moramo biti otroku dober govorni vzor. Dobro je, da govorimo v primernem tempu, razločno, pravilno. Stavki naj bodo primerni otrokovi starosti oz. sposobnostim. In česa ne počnemo? Čeprav so nam naši malčki strašno simpatični, ko rečejo, da gredo jujat namesto lulat, otrokovega govora ne posnemamo in ne uporabljamo preveč pomanjševalnic niti preveč enostavnih povedi, saj vse to otežuje učenje jezikovnih pravil.
- Otroku pomagajmo razgibati govorni aparat. Bolj ko bo jeziček razgiban, lažje bo otrok izrekal posamezne glasove. Muca se oblizuje: usta so odprta in s konico jezika oblizujemo najprej spodnjo ustnico, nato še zgornjo. Praskanje notranje strani zgornjih in spodnjih zob: usta razpotegnemo v rahel nasmeh, jezik je skrit za zgornjimi zobmi. Konico jezika premikamo levo in desno. Jezik skrijemo za spodnje zobe, s konico jezika jih praskamo levo in desno. Jezik dvignemo visoko proti nosu: jezik zožimo, naredimo konico (»špičko«) in ga dvignemo proti nosu.
Ker sem mama simpatično navihane nadobudnice, ki pri svojih treh letih nikakor ni želela razgibavati svojega lenega jezika, in ker zagovarjam miselnost, da se otrok z igro največ nauči, sem zgoraj opisane vaje vključila v kratko zgodbico. Moja deklica je zelo rada poslušala pravljice, zato sem združila prijetno s koristnim in nastala je posebna slikanica. Larino potovanje je zgodbica, prepletena z igrivimi vajami za razgibavanje govoril, in govori o deklici Lari in njenem prijatelju Zajčku, ki se odpravita v deželo Zabavci.
Vsak otrok ima svojo pot
Vsak otrok je individuum, vsak je drugačen in vsak ima svojo pot. Ena izmed teh poti je pot k razvoju dobrega govora. Ker smo mi tisti, ki hodimo po poti skupaj z otroki, jim lahko pri tem pomagamo in od nas je odvisno, koliko in kako jim bomo pomagali. Zato spodbujajmo otrokov zgodnji govorni razvoj, bodimo dober govorni vzor, pomagajmo jim razgibati govorila, in kar je najpomembnejše, pri vsem tem se ne pozabimo igrati.
