Brez bolečin v vratu in hrbtu

K bolečinam v hrbtu in vratu prispeva več dejavnikov tveganja:

• starost,
• debelost,
• telesna aktivnost (tako nezadostna kot čezmerna),
• nepravilna telesna drža,
• psihološki stres,
• poškodbe,
• neustrezna ergonomija na delovnem mestu.

Tudi vzroki za bolečine so različni:

• Lahko jih povzroča nadraženost velikih korenin živcev, ki potujejo v noge in roke, pa tudi manjših hrbteničnih živcev.
• Bolečine so lahko tudi posledica čezmernega naprezanja mišic ali poškodb kosti in vezi v hrbtu.
• Pogost krivec za bolečine so tudi medvretenčne ploščice oziroma pomanjkanje prostora zanje med vretenci.

Philip Striano v svoji knjigi Anatomija vadbe za zdrav hrbet navaja, kaj vse lahko povzroča bolečine v različnih predelih hrbtenice.

Vzrok bolečin v vratu je običajno nateg mišice, vezi ali tetive. V večini primerov natega bolečina v vratu sčasoma pojenja s konservativnim zdravljenjem, toda pri nekaterih težavah je potreben kirurški poseg.

Zdrs medvretenčne ploščice lahko na primer povzroča bolečino, ki seva v roko, prav tako foraminalna stenoza, pri kateri se zaradi zoženja medvretenčne line uklešči živec v vratu. Zdravljenje vratnih bolečin je seveda odvisno od postavljene diagnoze.

Telesa dvanajstih vretenc prsne hrbtenice so čvrsto pritrjena na rebra prsnega koša, zato v zgornjem delu hrbta zagotavljajo stabilnost in podporo, toda hkrati omogočajo le majhen obseg gibanja.

Zaradi omejene gibljivosti prsnega dela hrbtenice so poškodbe tega predela redke. Kljub temu lahko nateg ali nadraženost velikih mišic v zgornjem in srednjem delu hrbta povzroči precej močne bolečine.

Ledvena hrbtenica ima zelo velik obseg gibanja, poleg tega pa nosi težo trupa, kar pomeni, da je znatno bolj podvržena poškodbam kot prsna hrbtenica. Pri upogibanju trupa naprej, torej v pomikanju v predklon, enakopravno sodelujejo tako kolki kot spodnji del hrbtenice.

Ob tolikšni uporabi in obrabi ni presenetljivo, da se prav v tem delu najpogosteje pojavljajo poškodbe in posledično bolečine. Velik obseg gibanja prav tako pomeni, da sta najnižji vretenci najbolj obremenjeni, posledica tega pa je večja možnost zdrsa medvretenčne ploščice. Ta lahko povzroči bolečine v spodnjem delu hrbta in občutek otopelosti, ki potuje po nogi navzdol do stopala. Takšna bolečina je znana kot išias.

Največji krivec za bolečine v ledvenem delu hrbta je nateg mišice. Tako kot vrat si pogosto tudi ta predel sčasoma opomore z nekirurškim zdravljenjem.

Poškodba lahko povzroči kompresijski zlom vretenca, toda biti mora resnično huda, da bi se kost v hrbtenici v resnici prelomila. Telesa vretenc hrbtenice so namreč zgrajena tako, da lahko podpirajo telesno težo, toda kosti, ki postajajo šibkejše s starostjo ali zaradi zdravstvenih stanj, kot je osteoporoza, so bolj dovzetne za kompresijske zlome, in se v hudih primerih lahko zlomijo že ob najmanjšem pritisku.

Kompresijski zlomi, ki so najpogostejši v ledvenem delu hrbta, lahko povzročijo kronično bolečino ter progresivno deformacijo hrbtenice.

Z leti medvretenčne ploščice izgubljajo vlago in postajajo trše, s tem pa so pod pritiskom tudi manj prožne. Pri nekaterih ljudeh lahko tako naraven proces staranja povzroči kronično ali akutno bolečino.

Hrbtenica se nadaljuje v križnico, trikotno kost iz zraslih vretenc, ki skupaj s trtico tvori hrbtni del medenice. Križnico in črevnici povezujeta križnično-črevnična (sakroiliakalna) sklepa, njuno nepravilno delovanje pa je pogosto vir bolečine v križu, ki je pogostejša pri moških kot ženskah.

Dva najpogostejša vzroka bolečin v hrbtu sta nategnjena ali natrgana mišica in natrgana ali pretrgana vez. V nasprotju z mišico je vez čvrst, vlaknat trak tkiva, ki povezuje dve ali več kosti in se lahko strga z narastišča.

Čeprav so vzroki teh poškodb različni, so simptomi enaki, in sicer bolečina in mišični krči, ki jih lahko povzroči vnetje mehkega tkiva zaradi poškodbe. Ledveni del hrbtenice sodeluje skoraj pri vseh gibih, zato so poškodbe mišic in vezi v tem predelu med najpogostejšimi težavami s hrbtom.