Skobčevke

Življenski prostor skobčevk so suha in polsuha območja v Avstraliji, naseljene pa so bile tudi ponekod v ZDA in Portoriku. Da preživijo v tako neprijaznem okolju, se veliko selijo in razmnožujejo kar med selitvami. Prehranjujejo se predvsem s semeni trav in žiti. V nasprotju z udomačenimi pticami, ki so obarvane s številnimi barvnimi vzorci, so skobčevke v naravi samo zelene in rumene barve s črnimi, nazobčanimi oznakami na tilniku, hrbtu in krilih.

Družabne kot vse papige

Skobčevke so zelo družabne, zato rade živijo v jatah. Jate so navadno majhne, lahko pa štejejo tudi do nekaj sto ptic. Ptice se običajno selijo skupaj, ko iščejo območja, kjer je dovolj vode in hrane. Med seboj se sporazumevajo z različnim oglašanjem in vedenjem, kar jim pomaga pri usklajevanju v jati. Samčki in samičke so med seboj zelo različni. Samčki so običajno veseli, radoživi, zelo spogledljivi, miroljubni in zelo glasni. Samičke so sicer družabne, a bolj zadržane in ne preveč potrpežljive do drugih ptic, ker so rade glavne.

Parjenje ob ugodnih razmerah

Skobčevke se parijo, kadar so razmere najbolj ugodne, se pravi, ko je na razpolago dovolj hrane in vode. V severni Avstraliji je to največkrat med junijem in septembrom, v južni pa med avgustom in januarjem. Najprej si parčki pokažejo naklonjenost tako, da drug drugemu urejajo perje in drug drugega hranijo. Nato se lotijo dela. Gnezda naredijo v luknjah v drevesih, na ograjnih stebrih ali na tleh ležečih hlodih in vanje odložijo od štiri do šest jajc. Po 18–21 dneh se izvalijo mladički, ki začnejo letati, ko so stari dober mesec dni. Kot ljubljenčki živijo 5–8 let, nekateri pa celo do 20 let.

Močne vezi

Obnašanje skobčevk je zanimivo in zapleteno. Nujno potrebujejo družbo drugih ptic ali ljudi, s katerimi spletejo močne vezi. Rade se veliko igrajo, klepetajo in družijo in le tako so lahko srečne in zadovoljne. Rade tudi raziskujejo svoje okolje in se zabavajo s predmeti, ki jih najdejo. Poleg tega so izredno spretne letalke, ki lahko letijo zelo hitro in se spretno izogibajo oviram. Letajo lahko z dvema zelo različnima hitrostma, ki sta odvisni od razmer. Te sposobnosti jim v naravi pridejo prav pri iskanju hrane in izogibanju plenilcem, kot so sove in kače.

Petje in triki

Ker so skobčevke zelo pametne, se naučijo različne trike in oponašajo glasove ter se rade igrajo z ljudmi. Samčki in samičke pojejo in se lahko naučijo govoriti ali posnemati zvoke, kot sta zvonjenje telefona ali piščalka. Se pa samčki naučijo precej več besed kot samičke, tudi do sto.

Rekorder je samček Puck, ki se je naučil kar 1728 besed.

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >