Tokrat bomo raziskovali temo, ki spravi ali v smeh ali pa v zadrego. Gre za občutljivo in smrdljivo temo, nekaj, kar počnemo vsi, nihče pa tega ne prizna rad. Prrrdci! Tako zelo so zanimivi, da jih proučujejo celo znanstveniki, in njihovo delo se imenuje flatologija.
Kaj je prdec?
Trobentanje naših zadnjic je povsem naravna stvar in to počnemo vsi vsak dan. Pri prebavljanju hrane nastajajo plini – del jih nastane, ko pogoltneš zrak – na primer med žvečenjem, pitjem gazirane pijače ali celo smejanjem, večji del pa jih nastane, ko bakterije v tvojem črevesju razgrajujejo hrano. Mikrobi »pojedo« tiste delce hrane, ki jih tvoje telo ne more prebaviti. Pri tem proizvajajo ogljikov dioksid, vodik, dušik in metan. Ko se v črevesju nabere preveč plinov, morajo nekje zapustiti telo. Kje pa – pffffft – odfrčijo na svobodo, vemo vsi.
Vsak dan …
Vsak človek »ustvari« od pol litra do dveh litrov plinov na dan in ga v povprečju »spoha« do 20-krat na dan. K sreči večinoma ponoči, poleg tega večine (kar 99 odstotkov) ne spremljajo zvočni učinki in tudi ne smrdijo. Samo en odstotek se jih baha z značilnim vonjem po gnilih jajcih, gnilem zelju in česnu. Mmmmm, kako izbrana fina druščina.
Kar gre noter, mora ven
Včasih smo pravi maestri zadnjičnega trobentanja, včasih pa zadaj vlada blaženi mir. Na to močno vpliva prehrana. Če ješ živila, ki vsebujejo veliko žvepla, v tvojem črevesju nastaja več smrdljivih plinov. Takšna živila so jajca, meso, brokoli, zelje, stročnice (fižol, grah, čičerika) in cvetača.
Naj, naj, naj
Največji, najsmrdljivejši in najbolj ogaben. Raziskave kažejo, da moški prdijo do dvakrat pogosteje in obilneje kot ženske. Fantje si prislužite naziv vitez Prdostrašni! Ženske to počnemo manj pogosto, so pa naši vetrčki bolj »smrtonosni« – vsebujejo namreč več smrdljivega vodikovega sulfida, zato si zaslužimo naziv Smrdovisočanstvo.
Rekorderji
v proizvodnji izpušnih plinov pa so nekatere živali. Krave, ovce in koze imajo v želodcu bakterije, ki pri prebavi trav proizvajajo ogromno metana. Ena sama krava lahko na leto »izpusti« okoli 100 kilogramov tega plina, in to večino skozi usta. Bljak!
Prdci in podnebje
Množice živali na velikih kmetijah sprostijo velikanske količine škodljivega metana. Znanstveniki ocenjujejo, da živinoreja ustvari skoraj tretjino vsega metana na Zemlji, kar pomembno prispeva k onesnaževanju zraka in k podnebnim spremembam. Metan ima približno 23-krat močnejši učinek na globalno segrevanje kot ogljikov dioksid.
Najprej zdravje, potem kultura
Najbrž se kdaj znajdeš v situaciji, ko skušaš pukec zadržati. Recimo sredi testa, ko je v razredu res tiho. Kaj pa zdaj? Je zadrževanje res nezdravo?
Ne zares. Če kdaj zadržiš prdec, ne bo nič hudega, vsekakor pa se tvoje telo ne počuti dobro, če to počneš pogosto. Ko plini ne morejo ven, se naberejo v črevesju, poveča se pritisk in boli nas trebuh. Včasih se nam spahuje, ker plini iščejo drug izhod navzgor. Včasih lahko preidejo celo v krvni obtok in najdejo pot za pobeg na svobodo skozi pljuča – mhm, prdec lahko dobesedno izdihneš.
Kdor ga spoha … je zdrav
Naslednjič, ko te vetrčki presenetijo v javnosti, se ne sekiraj. So le znak, da imaš v črevesju milijarde koristnih bakterij in da tvoj prebavni laboratorij odlično deluje! Po poštenem odzračevanju pa se tudi bolje počutiš. Še več, če tvoja rita sploh ne bi trobentala, bi bil to razlog za obisk zdravnika. No, kljub temu jih morda ne spuščaj na svobodo v polnem dvigalu. Če le gre.
Zabavna dejstva o prdcih
- Povprečen prdec potuje s hitrostjo okoli 10 km/h.
- Najglasnejši prdec je po neuradnem rekordu dosegel kar 113 decibelov – skoraj toliko kot motorna žaga ali rock koncert!
- Tudi termiti, kiti in celo nekatere ribe proizvajajo pline. Nekateri morski prebivalci jih celo uporabijo, da se lažje dvignejo proti gladini.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
