Dom, v katerem z ljudmi sobivajo živali, je vesel dom. Vedno se kaj dogaja, predvsem pa živali povežejo vso družino. So čudovite sopotnice v vseh življenjskih obdobjih.
Seveda pa sobivanje z njimi zahteva spoštovanje njihovih potreb, prilagajanje ter včasih tudi odrekanje. Potrebujejo nas vsak dan, ne moremo jih pustiti samih in brez nadzora. V poletnem času bomo pse sprehajali zgodaj zjutraj in pozno zvečer, ne pa čez dan. Vsem živalim moramo omogočiti umik v hladne prostore, lahko tudi kletne.
Psi, mačke in druge udomačene hišne živali so odvisne od svojih skrbnikov. Bodimo odgovorni in zanje uvidevno skrbimo v vseh njihovih življenjskih obdobjih, tudi v starosti, najdene zavržene mladiče pa nemudoma predajmo v oskrbo strokovnjakom.
Premalo domov, preveč živali
V obdobju zaprtja zaradi covida-19 so mnogi posvojili žival. Nekateri so kasneje to odločitev obžalovali, saj moramo živali nameniti kar več ur na dan. Zaradi zasičenosti so možnosti za iskanje novih varnih domov in odgovornih skrbnikov zelo majhne. Živali je preveč v primerjavi z ljudmi, ki bi jim želeli ponuditi dom. Zato je poziv k zmanjševanju novih legel hišnih ljubljenčkov velika moralna obveza za vse nas. Bodimo sočutni in preprečimo trpljenje živali, ker ne bodo nikoli dobile svojega doma. Psi in mačke so udomačene hišne živali in zato odvisne od skrbnikov.
Dežurna prva pomoč za domače živali
V stiski nam shranjene številke dežurnih služb pridejo še kako prav. Nesreče ali hude bolezni zahtevajo takojšnje ukrepanje. Pripravite si številko dežurne veterine v svojem kraju. Za divje živali je pomoči manj, skoraj je ni. V času delovnika je nekaj ambulant, v katerih pomagajo pticam, ježem, malim sesalcem, plazilcem. Čez vikend poskusite pomoč prostovoljcev poiskati na družbenih omrežjih ali pokličite 112.
Vrt, prijazen do živali in človeka
Poleti nas potrebujejo tudi ptice, žuželke, pajki, dvoživke, plazilci, drobne živali in organizmi v tleh ter glive. Pomembno je, da razumemo pomen vsakega živega bitja v mreži življenja. Pomagajmo jim s skrivališči v travi, v prsti, pod kamni, v živi meji, senu, skladovnici drv, v kompostniku, leseni lopi na vrtu, skalnjaku in še kje. Pred večjimi posegi na vrtu temeljito preglejmo teren in tla, da ne poškodujemo živali. Sploh kupi listja in kompostniki so pogosto skrivališča. Ptice bodo vesele poletnih kopeli, nočne živali pa sveže vode v nizkih posodah.
Nikar s strupi
V naši bližnji okolici živijo tudi živali, ki nas motijo, nekatere celo imenujemo škodljivci. Gre za uši in žuželke, mnoge pa sploh niso prav nič škodljive. Krti in veliki vrtni polži sodijo med zaščitene živalske vrste. Nikar jih ne pobijajmo na različne grozljive načine s strupi, soljo, utapljanjem, lepljivimi trakovi in strupenimi snovmi. Polže odnesimo v gozd. Škropiva ne bodo zastrupila samo uši, ampak tudi ptice in okolico, tla. Poiščimo navodila za raztopine iz naravnih sestavin, ki odganjajo, a ne ubijajo.
Cvetoči nasadi, trate in travniki
Na travnike vrnimo cvetje in življenje tako, da del vrtne trate spremenimo v cvetoč travnik za opraševalce. Prepričanje, da je trata lepa in krasna le takrat, ko je pokošena, je preživeto. Takrat je mrtva. Travnik je živ, ko je poln različnih rastlin, ki rastejo in imajo možnost docveteti. Travne bilke, odpadlo listje, vejice, kupi vej, kamenje, les in vodna telesa bogatijo prostor in živalim omogočajo preživetje. V poletnem času bosta sveža voda in senca še kako dragocena pomoč za prav vsa živa bitja. Za senco pa so ključna tudi drevesa. Čim več drevja, grmovja, živih mej in cvetočih nasadov potrebujemo.
Članek je bil objavljen v reviji Pogled
Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.
