Pri jutrih, ko te nihče ni vlekel iz postelje ob nečloveški uri. Pri popoldanskem pohajkovanju, ko ti nad glavo niso viseli oblaki domačih nalog. Morda si v mislih še na supu, sladoledu z novo simpatijo, rajski plaži. Jaz, tečka, pa ti hočem podrobno in nazorno opisovati, kako načrtuj in si organiziraj delo za šolo, domače naloge, učenje, priprave na teste …
Ja, vem. Kot bi ravno pojedli vrhunsko kosilo in bi se še oblizovali po sladici, nekdo pa bi začel takoj utrujati, da je treba čim prej pospraviti mizo in zložiti posodo v pomivalca. Vajb uničen. Razumem.
Toda če verjameš ali ne, z načrtovanjem in organizacijo dela za šolo te bom gnjavila z dobrim namenom (in tudi zato, ker si želi kaj o tem izvedeti Piškotek, ki nam je pisal). S kakšnim namenom pa? Da boš znal/a več kot Chat? Da bodo v spričevalu dobre ocene? Da bodo v šoli tvoje ime z zlatimi črkami vklesali v tlakovce pred telovadnico? Da te bodo starši ponosno razkazovali kot največjega družinskega genija vseh generacij?
Če želiš, tudi. Predvsem in najprej pa, da se boš kaj naučil/a, ker je v prazni glavi prepih. Da ne boš nenehno v stresu in pod pritiskom. Da se ne bodo vsi družinski pogovori vrteli le okrog šole.
Časa za tisto, kar rad/a počneš. Za tiste, s katerimi to počneš. Ali pa za bluzenje, nič narobe.
Načrt za mesec, teden in dan
Dobro načrtovanje šolskega dela ima 3 pomembne korake:
Pogled od daleč (Kaj vse me čaka ta mesec?)
Razporeditev moči (Kaj moram narediti ta teden?)
Akcija (Kaj moram odkljukati danes?)
Preden se lotimo mesečnega, tedenskega in dnevnega načrta, ti toplo polagam na srce, da si priskrbi, natisni, izdelaj, nariši (kar pač želiš in lahko) mesečni in tedenski koledar, za dnevna opravila pa uporabljaj sezname (izpisane, tisti v glavi ne štejejo). Jaz jim pravim kljukalniki in nadsrečna sem vsakič, ko lahko kaj odkljukam.
Mesečni načrt: pogled od daleč
Na začetku vsakega meseca na koledar vpiši vse, kar te čaka: spraševanja, teste, govorne nastope, domače branje, tekmovanja, naravoslovne, kulturne in tehniške dneve … Ni slabo, če vpišeš tudi treninge, glasbeno šolo in druge obšolske dejavnosti. Tako imaš jasen pregled, kaj vse se obeta in katere dni bo šlo bolj na tesno, ker popoldne ne bo veliko časa.
Začni dovolj zgodaj in razdeli snov. Realno oceni, koliko je snovi in koliko dni prej bi se bilo pametno začeti učiti za test ali spraševanje, brati knjigo, pripraviti govorni nastop … Označi oziroma pobarvaj na mesečnem koledarju. Če velikansko neužitno gmoto razdeliš na koščke, jo lažje prežvečiš, pogoltneš in obvladaš. Vsak zadnji vikend v mesecu naredi pregled. Ugotovi, kaj se je morebiti prestavilo ali kaj se bo zavleklo v drug mesec. Upoštevaj pri pripravi načrta za naprej.
Tedenski načrt: razporeditev moči
Vsak konec tedna si vzemi deset minut. Poglej, kaj imaš za ta teden na koledarju. Izberi 3 najpomembnejše stvari ta teden, na primer test iz matematike, spraševanje pri angleščini, poročilo z ekskurzije. Določi, koliko dni potrebuješ za kaj, in natančno razdeli po dnevih. Premisli, koliko časa ti bo ob obšolskih dejavnostih kak dan ostalo za učenje – to moraš nujno upoštevati, ko si razporejaš delo. Če oceniš, da se boš za test učil/a štiri dni, nima smisla, da mednje šteješ dan, ko te do večera ni doma. Vsak konec tedna preveri, ali imaš vse gradivo za učenje (zapiski, delovni listi …) za prihodnji teden. Če nimaš, prosi sošolce za pomoč in si ga priskrbi.
Dnevni načrt: akcija
Ko prideš domov, si najprej privošči počitek (no, tudi jesti in piti je dovoljeno). Možgani se morajo nujno resetirati. Potem si napiši kljukalnik (seznam dnevnih nalog), in ko kaj dokončaš, nujno na debelo odkljukaj, prečrtaj, prekrižaj ter uživaj ob mali zmagi. Pomembno je vedeti, da možgani ne marajo nejasnosti. Namesto ‘eno uro se bom učila/a zgodovino’ naj bo cilj jasnejši: ‘od petih do šestih se bom učila/a zgodovino od strani x do strani y’). Najtežjega ne puščaj za konec, ampak se tega loti najprej, da ti ne zmanjka energije. Uči se po od 30 do 35 minut, potem pa si privošči 10 minuta odmora. Odstrani vse motilce in parkiraj telefon na parkirno mesto v drugem prostoru. Ko ti začne pozornost padati, malce pomigaj, kaj popij, pojej.
Razbijmo mite o učinkovitem učenju
No, že zdavnaj so jih razbili pametni ljudje, ki raziskujejo, kako delujejo možgani. Res je, da smo si različni, tako pa spet ne. Če nisi ravno vesoljček ali robot, obstaja velika verjetnost, da spodaj našteto velja tudi zate.
Mit #1: Zakaj več dni učenja po malo? Eh, če stisnem, se lahko vse naučim v enem popoldnevu.
Ali pa ne. Možgani si informacije bolje zapomnijo, če jih ponovimo večkrat in s časovnimi presledki (recimo naslednji dan, čez dva dni, čez pet dni). Vsaka ponovitev okrepi možganske povezave.
Mit #2: Če tole samo večkrat preberem, mi bo že nekaj ostalo v glavi.
Em … slaba ideja. Učenje je učinkovitejše, če preberemo, potem pa poskušamo informacije priklicati, ne da bi gledali v zapiske. Takšno preizkušanje, koliko ti je ostalo v glavi, veliko bolj utrdi spomin kot zgolj ponovno branje.
Mit #3: Saj smo še mladi. Kaj pa bo, če noč pred spraševanjem prebedim in se piflam?
Nič dobrega. Možgani med spanjem krepijo povezave in prenašajo podatke v dolgoročni spomin. Spanje po učenju je skoraj tako pomembno kot učenje samo. Neprespani se komaj spomnimo, kako nam je ime. Če sploh ne omenjam, da boš po neprespani noči videti kot zombi in da te bo stres veliko bolj zdelal.
Mit #4: Mamo mi to. Popoldne pred testom udarim peturni maraton brez odmorov. Bomo zmogli? Bomo, ja!
Zmogli mogoče že, učinka pa ne bo. Možgani težko ohranjajo pozornost dlje kot 45 minut, potem potrebujejo odmor. Zato so krajši intervali veliko boljši od neprekinjenega učenja. Ne le, da se možgani vmes spočijejo, ampak začnejo »razvrščati in skladiščiti« podatke. Mislim, če odmori ne bi bili nujni, vam najbrž tudi učitelji v šoli ne bi dali miru vsaj šest ali sedem ur v kosu.
Mit # 5 Škoda časa za izpisovanje, podčrtavanje, miselne vzorce …
Uf, napaka. Povezava med roko in možgani pri učenju je izjemna. Pisanje, risanje, barvanje … možgane dobesedno zbudijo. Gibi rok in prstov jim namreč sporočajo: »Opla, pazite zdaj, tole je pomembno, zapomnite si.« Zato podčrtovanje, izpisovanje, risanje miselnih vzorcev nikdar, res nikdar ni zapravljanje časa.
In za konec? Dvoje. Prvič. Nihče se načrta ne drži vedno. Pride dan, ko gre vse, kar smo skrbno načrtovali, v maloro. Pomembno je, da si takrat ne očitaš, še pomembneje pa, da se naslednji dan vrneš k prvotnemu načrtu. Najslabše je, če si rečeš, da načrtovanje in organizacija nista zate in da boš raje sproti in iz dneva v dan improvizirala/a. Desno ledvico stavim, da boš v tem primeru imel/a manj znanja in prostega časa. Pa precej več stresa, hitenja, živčnosti, naveličanosti in odpora do šole. Ni vredno, ti povem. Ker načrtovanje in organizacija (aja, še motivacija) = »nobene panike« situacija. Pa fino šolsko leto!
Tehnike za boljše pomnjenje in lažji priklic
Spominske tehnike so triki, s katerimi možgani lažje shranijo informacije v svoja skladišča in jih na neštetih možganskih policah tudi lažje najdejo (prikličejo), ko jih potrebujemo. Za boljše razumevanje tehnik bomo vzeli primer fotosinteze. Da ponovimo (zelo zelo na simpl): pri fotosintezi rastline s pomočjo sončne svetlobe in ogljikovega dioksida izdelujejo sladkor (glukozo) za hrano in vir energije. Pri tem nastaja kisik, ki se sprošča v zrak. Kako si bomo to zapomnili?
- Kratice
Iz začetnih črk ključnih besed sestaviš novo besedo, ki si jo lažje zapomniš. Za fotosintezo so potrebni VODA, OGLJIKOV DIOKSID in SVETLOBA torej VOS. Nastaneta KISIK in SLADKOR, torej KS. Ks-ks, glej, kak dober tipček/dobra bejba se tam mimo vos!🙃
- Smešna zgodba
Glavne like poznava: voda, ogljikov dioksid in tako dalje. Predstavljaj si jih. Kakšni so? Potem napleti zgodbo – bolj je trapasta, lažje si jo zapomniš. Sonce bi rado skuhalo kosilo. Na pomoč pokliče prijatelja: vodo in ogljikov dioksid. Režejo in mešajo in kar naprej poskušajo, ali je okusno. Na koncu v loncu ostane le malo sladkorja in kisika, nič drugega.
- Vizualizacija
Predstavljaj si dogajanje kot risanko. Rastlina se sonči (Opa, malo se potimo na tej svetlobi). Vse bolj žejna je (Glu, glu, glu, fina voda!), in ker je vroče, globoko diha (Mater, nobenega kisika, samo navaden ogljikov dioksid). Na lepem se strese, naredi dve salti, izpljune sladkor in izdihne oblačke kisika.
- Spominska palača
Pojme, ki si jih moraš zapomniti, prestavi v znani prostor, recimo v svojo sobo. Za vrati se skriva svetloba in reče bu. Pod mizo čepi voda, ogljikov dioksid pa smrči v postelji. Kisik in sladkor se skrivata v predalu s spodnjicami. Ko se boš med testom v mislih sprehajal/a po svoji sobi, se boš hitreje spomnila, kako je bilo ime čudnim gostom.
Še nekaj je nujno povedati: te tehnike ne nadomestijo razumevanja snovi, pomagajo pa ohraniti podatke v spominu in jih priklicati – še zlasti tiste, ki si jih težko zapomnimo.
Članek je bil objavljen v reviji PIL
Pil, revija za najstnike, prinaša zanimivo branje o tegobah odraščanja, glasbi, filmu, športu, zanimivostih iz Slovenije in sveta in še marsikaj.
