Astronomija se od drugih znanosti, na primer kemije in fizike, razlikuje po tem, da temelji predvsem na opazovanju in merjenju svetlobe vesoljskih teles, a ne izvaja poskusov v laboratoriju, kar je nekako razumljivo. Vesolje je nepredstavljivo veliko, v njem je nepreštevna množica teles in vsega o njem ni mogoče vedeti. Vsekakor pa bi moral vsakdo vsaj nekaj vedeti o kozmosu, katerega del smo.
Nebo
Pravijo, da je samo nebo meja. To ni res. Nebo ni nikakršna meja, temveč je namišljena krogla in nam se samo zdi, da so na njej nebesna telesa, na primer Sonce, Luna, planeti in zvezde. Ta občutek imamo, ker so vesoljska telesa po naših merilih zelo daleč, in tudi če se premaknemo, jih ne vidimo pod različnim kotom. Ko pogledamo gore na obzorju, jih po nekaj korakih vidimo ves čas na istem mestu. Zdijo se kot nekakšna nepremična slika v daljavi.
Vesolje
Vesolje obsega vse, kar obstaja. V njem so zvezde, zbrane v galaksije, naša Galaksija, planeti in njihove lune, veliki oblaki plina in prahu, nevidna snov, ki ji pravimo temna snov, nenavadna telesa, kot so na primer nevtronske zvezde, pulzarji in črne luknje. Zemlja je v vesolju, čeprav rečemo, da rakete poletijo v vesolje. Naš planet se nam zdi nekaj posebnega, ker živimo na njem in vesolje dojemamo kot nekaj zunaj njega. Po današnjih znanstvenih teorijah je vesolje nastalo pred približno štirinajstimi milijardami let ob dogodku, ki mu pravimo veliki pok. Od takrat se širi in postaja vse večje.
Zvezde
Zvezde so žareče plinaste krogle. Sonce je ena od milijard in milijard zvezd v vesolju. Svetijo, ker se v njihovih sredicah sprošča energija. Zvezde nastanejo iz plinastih oblakov in živijo več milijard let, dokler ne porabijo zaloge energije in ugasnejo. Življenjska doba našega Sonca je približno deset milijard let, nastalo pa je pred petimi milijardami let.
Galaksije
Zvezde so združene v velike skupine, ki jim pravimo galaksije. V povprečni galaksiji je približno sto milijard zvezd. Naši pravimo kar Galaksija. Galaksije so različnih oblik. Nekatere so okrogle, druge eliptične, nekatere nepravilne, najlepše pa so spiralne, ki spominjajo na otroško igračo vetrnico. Naša Galaksija je spiralna s prečko, kar pomeni, da so zvezde v njenem srednjem delu razporejene v nekakšen steber, ki se nato razvije v vetrnico. Najgostejši del naše Galaksije na nebu vidimo kot Rimsko cesto.
Planeti in eksoplaneti
To so vesoljska telesa, ki imajo mnogo manjšo maso od zvezd in po navadi krožijo okoli njih in ne bezljajo prosto po galaksijah. Sonce ima osem planetov: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Pred tridesetimi leti pa so astronomi s sodobnimi teleskopi začeli odkrivati planete zunaj Osončja, tem pravimo eksoplaneti. Do danes so jih odkrili več kot šest tisoč in verjetno ima skoraj vsaka zvezda v vesolju najmanj enega.
Osončje
Če je Zemlja naš planet, potem je Osončje naša vesoljska domovina. Sestavljajo ga osrednje telo Sonce in na milijone teles, ki krožijo okoli njega. Poleg osmih planetov z lunami so tu še pritlikavi planeti, asteroidi, kometi in množica drobcenih kamenčkov, ki jim pravimo meteoroidi. Lahko si mislite, koliko tega drobirja je v Osončju, do danes so jih odkrili več kot milijon. Take sisteme teles imajo tudi druge zvezde in tudi tam imajo astronomi z njimi veliko dela, če le obstajajo.
Lune
Lune ali naravni sateliti so manjša telesa, ki krožijo okoli teles, ki niso zvezde. Trenutno je v Osončju znanih nekaj manj kot 900 lun. Te ne krožijo le okoli planetov, temveč jih imajo tudi asteroidi in pritlikavi planeti, kakršen je na primer Pluton. Naši luni pravimo kar Luna, nekoč pa smo ji po slovensko rekli Mesec in s tem imenom nastopa le še v pravljicah.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
