Nevarni rastlinojedci

Veseli hipo

Povodni konji pogosto nastopajo v risankah, v resnici pa so vzrok za največ človeških smrti med vsemi velikimi sesalci v Afriki. Samci namreč vidijo ljudi kot tekmece za njihovo ozemlje ob bregovih rek ali jezer, samice pa zavzeto branijo svoje mladiče. Odrasel povodni konj lahko tehta tudi do 3 tone in te lovi s hitrostjo 30 km na uro. Ugriz njegovih močnih ust, ki se lahko odprejo za več kot meter, primerjajo z udarcem kovaškega kladiva.
 

Črna smrt

Afriški bivoli so zaradi svoje nepredvidljivosti in napadalnosti poznani kot »črna smrt« in veljajo za ene najnevarnejših živali na kopnem. Vendar pa so njihove žrtve predvsem lovci, ki so jih hoteli pokončati, a jim ni uspelo. Ranjeni samec poišče in napade svojega napadalca, tako da se mu prikrade od zadaj. Tako pokončajo tudi do 200 ljudi na leto.

A takšna napadalnost zagotavlja bivolom preživetje. Če je kdo v čredi napaden, mu drugi prihitijo na pomoč. Postavijo se v gručo, obrnjeni s svojimi močnimi rogovi proti plenilcem in z mladiči v sredini. Mladiču v stiski ne prihiti na pomoč le njegova mama, ampak tudi drugi člani črede. Tako ga lahko rešijo celo pred krokodilom. Plenilce tudi preganjajo. Če lev ubije koga iz črede, ga lahko preženejo na drevo in več ur ne spustijo dol.
 

Občutljivi sloni

Sloni so na splošno znani kot prijazni, vendar pa jih občasno popade jeza. To se največkrat zgodi v ujetništvu, kjer premalo prostora in zlorabe zelo slabo vplivajo nanje, saj so zelo rahločutni. V naravi sloni prehodijo ogromne razdalje, zato jih majhni prostori utesnjujejo. Ker so zelo sočutni, dolgo prenašajo stres in neprimerne razmere, vendar zaradi potlačenih čustev na koncu pobesnijo in lahko ubijejo svoje skrbnike.

V naravi se včasih zgodi, da porušijo celotne vasi. Vasi navadno pomendrajo samci med paritveno sezono, ko jim količina hormona testosterona naraste za 60-krat. A to ni samo brezumno uničevanje – sloni imajo izreden spomin in navadno gre za maščevanje tistim, ki so v preteklosti škodovali njim ali njihovim bližnjim. Verjetno je, da so tem samcem v mladosti pobili najstarejše člane v čredi, ki bi jih v mladosti morali voditi in učiti, tako pa so bili prepuščeni sami sebi in zrasli v generacijo »prestopnikov«.
 

Nosorogi

Nosorogi se zaradi slabega vida zlahka prestrašijo, zmedejo ali postanejo panični in se razjezijo. Naučili so se bati ljudi, in če jih zavohajo, se začnejo vesti obrambno ali celo napadalno.

Še posebej hitre jeze so črni nosorogi, ki lahko napadejo celo drevo ali termitnjak, če se jim zazdita nevarna. Beli nosorogi niso tako napadalni in so tudi bolj družabni. Vendar pa oboji zelo hitro tečejo in jim je težko uiti.
 

Divje svinje

Občasno so razborite tudi divje svinje. Med paritveno sezono namreč samci lahko zamenjajo človeka za tekmece za samice. Rane, ki jih povzročijo njihovi čekani, niso ravno zanemarljive, a vsekakor ne smrtne. 
 

Ubijalske čebele

Zelo malo potrpljenja imajo afrikanizirane čebele, ki so zaradi napadalnosti imenovane tudi ubijalske čebele, čeprav je smrtnih žrtev izredno malo. Njihova moč je predvsem v večjem številu, saj samega strupa v primerjavi z našimi čebelami izbrizgajo manj. Ravno zaradi pretirane napadalnosti pa pri nas ne morejo živeti. Da bi lahko preživele zimo, se namreč ne bi smele preveč razburjati, ker za to porabijo preveč energije. Zato so pri nas čebele zelo mirne.
 

Ali veš?

Slavni britanski zoolog, sir David Attenborough, je doživel napad nosoroga, ko sta se z vodnikom peljala v džipu. Nosorog je dolgo tekel za njima in se zaletaval v vozeče vozilo. Na srečo je odnehal, preden je koga poškodoval.

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >