Kune
Po drevesih se pripodi veverica. Nedaleč za njo ji sledi kuna. Obe sta hitri in gibčni, zato je boj enakovreden.
Veverice so priljubljen plen med kunami, čeprav se prehranjujejo tudi z žuželkami, glodavci in ptiči, občasno pa tudi z ribami in dvoživkami.
Prave kune so med najbolj gibčnimi predstavniki skupine zveri. So odlične plezalke, a večinoma lovijo na tleh.
Med lovskimi pohodi pregledujejo mesta, kjer pričakujejo plen, ki ga lovijo s kratkim pregonom. Pomemben del njihove prehrane so tudi ptičja jajca in različni plodovi. Poleti in jeseni shranjujejo hrano, da jo imajo na razpolago pozimi.
Pri nas živita kuna zlatica in kuna belica
Najbolj očitno se razlikujeta po barvi in obliki lise na prsih: pri belici je bela, pri zlatici pa kremaste do rumene barve. Kuna belica je dolga malo čez pol metra, belica je malce manjša. Kuna belica je manj izbirčna pri izbiri življenjskega prostora, zato jo lahko vidimo tudi v bližini človeških bivališč. Nekatere se naselijo kar na podstrešje hiš, kjer lovijo miši in podgane. Živijo v gostih mešanih gozdovih, če pa jih od tam izrine kuna zlatica, jih najdemo tudi v bolj odprtih, svetlih gozdovih, pasovih dreves ob vodotokih in prodiščih. Kuna zlatica živi pretežno v starejših gozdovih, kjer jo drevesne krošnje varujejo pred napadom ujed, saj se rada zadržuje na drevesih.
Prebivališče
Kune si ne kopljejo brlogov, ampak si izberejo prebivališče v drevesnih deblih ali skalnih razpokah. So samotarske živali. Živijo na ozemljih, velikih 5 do 10 km2, kjer imajo več skrivališč. Svoje ozemlje označujejo z izločki zadnjičnih žlez, sečem in iztrebki. Ozemlja samcev se prekrivajo z ozemlji več samic. Kune so aktivne predvsem ponoči, čeprav lahko kune belice včasih vidimo tudi podnevi.
Nadaljevanje rodu
Kune se parijo julija in avgusta, vendar se oplojena jajčeca začnejo razvijati šele januarja. Tako se mladički skotijo spomladi, ko je dovolj hrane. V enem leglu so navadno trije do pet mladičkov. Ob rojstvu so gluhi in slepi, a so že po treh mesecih sposobni uloviti svoj plen. Razmnoževati se začnejo pri dveh letih. Kune lahko doživijo tudi več kot 15 let.
Ločitev od mladičev
Pozno pozimi se med kunami zlaticami poveča nasilno vedenje in označevanje ozemlja, raven hormonov naraste, čeprav ni obdobje parjenja. Predvidevajo, da takšno vedenje prežene mladiče, ki od osamosvojitve še niso odšli iskat svojega ozemlja, še preden se spomladi skoti nova generacija.
Ali veš? Kune puščajo med tekom razpoznavne sledi, saj z zadnjima nogama stopijo v sledi sprednjih nog. V zimskih mesecih boste lahko njihove sledi zlahka opazili v snegu.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
Naročniki na dom prejmete 15% popusta in brezplačno kodo za celoleten dostop do izbranih nalog na interaktivnem portalu Učimse.com.
