22. april je svetovni dan Zemlje.
Zemlja je velik dom za vse ljudi, živali in rastline. Da bi bil prijeten za življenje, mora imeti čisto vodo, svež zrak, zdrava tla in stabilno podnebje.
In kot vsak dom potrebuje red, čistočo in skrb, da ostane prijeten za bivanje. Narava je občutljiv sistem, ki ga moramo varovati. Lahko jo primerjamo z lepim vrtom, kjer rastejo drevesa, cvetlice, ptički prepevajo, v ribniku pa plavajo žabe. Če skrbimo za ta vrt, bo ostal poln življenja, če pa ga pustimo brez vode ali posekamo vsa drevesa, bi se kmalu spremenil v puščavo.
Premočan vpliv ljudi
Zadnjih sto let smo ljudje močno spremenili planet. Z izumom strojev, uporabo premoga in nafte ter množično proizvodnjo smo sprožili številne spremembe v naravi. Zdaj imamo ozračje z novimi primesmi, v vodi imamo plastiko in kemikalije, na kopnem je mnogo manj gozdov kot nekoč in izumrle so že številne živali in rastline. Vsak dan je vse več mest in pozidanih površin, vse več je avtomobilov, letal in tovarn, ki proizvajajo tudi stvari, ki jih nujno ne potrebujemo. Zelo slabo na okolje vplivajo tudi vojne po svetu. Ne povzročajo le trpljenja otrok in družin, ampak tudi uničevanje rastlin in živali, požare v naravi in uporabo strupenih snovi.
Meje, ki jih ne smemo preseči
Znanstveniki so ugotovili, da obstajajo planetarne meje, ki jih ne smemo preseči, če želimo, da Zemlja ostane prijazen dom. Meje si lahko predstavljamo kot različna naravna ravnovesja, ki skrbijo za zdravje planeta. Z mejami se srečujemo vse življenje, a ne pomislimo, da veljajo tudi za naš planet. Vemo, da vsaka polica zdrži le določeno težo, in če jo preobremenimo s samo še eno knjigo, se zlomi. Tudi balon, ki ga preveč napihnemo, poči. In če v akvarij damo preveč rib, vanj zlijemo sok in ne menjamo vode, ribe ne morejo več dihati. Tudi naš planet ne prenese preveč onesnaženja, posegov v naravo in uporabe virov, saj ne raste! Če pretiravamo, nam lahko spremembe na planetu povzročijo velike težave, kot so pomanjkanje čiste vode za pitje, slab zrak, ki ga dihamo, onesnažena hrana, vročina in močne nevihte zaradi segrevanja ozračja ter izginjanje živali in rastlin.
Planetarne meje?
• Prva pomembna planetarna meja, ki omogoča zdravje planeta, so podnebne spremembe. Zemlja ima naravni termostat, ki jo ohranja na pravi temperaturi. A ko v zrak spuščamo preveč toplogrednih plinov in sekamo gozdove, se planet pregreva, kar povzroča suše, požare in močne nevihte. Trpijo tudi oceani, saj vsrkavajo ogljikov dioksid iz zraka. Predstavljaj si, da bi v akvarij zlil limonin sok – voda bi postala preveč kisla za ribe. Tako tudi oceani postajajo bolj kisli, kar škoduje koralnim grebenom in morskim živalim.
• Druga meja je povezana z izumiranjem vrst. Če izgine preveč živali in rastlin, narava ne more več pravilno delovati. Predstavljaj si, da je narava sestavljanka. Če izgubimo preveč koščkov – živalskih in rastlinskih vrst – slika nikoli več ne bo popolna. Gozdovi, reke, morja, zrak in živali, ki živijo v njih, so tudi skrbniki planeta in vsak od njih igra svojo vlogo pri ohranjanju ravnovesja.
• Voda je kot kri za naš planet. Tretja meja je pametno izkoriščanje vodnih virov, saj potrebujemo dovolj čiste vode za ljudi, rastline in živali. Vode ne potrebujemo le za pitje, kuhanje in umivanje. Potrebujemo jo za pridelavo hrane, v industriji in proizvodnji energije. S čisto pitno vodo moramo varčevati in jo zaščititi pred onesnaženjem.
• Zelo važno je tudi, kako upravljamo s tlemi. Uničenje gozdov je lahko usodno, saj gozdovi čistijo zrak in so dom rastlinam ter živalim, zato jih moramo ohraniti. Ne smemo tudi pozidati plodne kmetijske zemlje in si prisvajati prostora v škodo drugih živih bitij.
• Za konec omenimo še onesnaženost okolja. Trdni delci v zraku škodijo zdravju in podnebju in jih je že več, kot planet lahko prenese. Vplivajo na oblake, sonce in celo dež. Na vsakem koraku nas spremlja tudi kemično onesnaženje – plastika, pesticidi in težke kovine se kopičijo v okolju in ogrožajo zdravje ljudi ter živali. Tudi pri pridelavi hrane zaradi gnojil s kmetij ali iz odpadnih voda v vode pride preveč hranil, kot sta dušik in fosfor. Te snovi pomagajo algam rasti, a če jih je preveč, ribe in druge živali v vodi težje preživijo.
Kako lahko pomagamo?
Dobra novica je, da lahko vsak izmed nas, tudi otroci, pomaga pri varovanju planeta! Morda se ti zdi, da je tvoj prispevek majhen, vendar ni! Če vsak otrok na svetu posadi eno drevo, bomo imeli milijarde novih dreves. In če vsi zapremo pipo pri umivanju zob, bomo prihranili na tone vode. Če ne mečemo ostankov hrane v smeti in jo shranimo za naslednji dan ali jo kompostiramo, prihranimo kmetijske površine, varčujemo z vodo in nafto. A kako lahko najbolj pripomoremo, da bodo reke ostale čiste, gozdovi zeleni in zrak svež? Odgovor je preprost: s svojim znanjem!
Vsakič, ko se naučite nekaj novega, postanete močnejši. Znanje je kot čarobno orodje – pomaga vam razumeti, kako deluje planet, in vas spremeni v prave varuhe narave! Če veste, zakaj moramo varčevati z vodo, boste skrbno zapirali pipo. Če veste, zakaj plastika škodi živalim, je ne boste puščali v naravi. Morda boste nekega dne izumili napravo, ki čisti zrak, ali pa boste preprosto znali posaditi drevo na pravo mesto. Z znanjem boste tudi navdihnili druge – starše, prijatelje, učitelje – saj tudi vaša beseda, če uporabljate glavo in srce, lahko spremeni svet!
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
