Kaj vse skače z živali na človeka?

Zoonoze so nalezljive bolezni, njihovi povzročitelji so bakterije, virusi, glive in zajedavci, ki v človeško telo pridejo na najrazličnejše načine: z vdihovanjem, z zaužitjem, s pikom (preko kože) … Vir bolezni je lahko poleg živali tudi človek, pri čemer gre za prenos z osebe na osebo. Bolezni izvirajo tudi iz okolja. Njihov rezervoar so lahko rastline, zemlja, voda, pri zoonozah so rezervoar okužb živali. 

Okužbe lahko potekajo brez bolezenskih znakov ali z njimi. Ti so lahko vse od blagih bolezni do hudih obolenj in smrti. Z živali se na ljudi posredno ali neposredno prenašajo denimo bruceloza, antraks oz. vranični prisad, tularemija, steklina, z živali pa se je na človeka prenesel tudi novi koronavirus, ki povzroča bolezen covid-19.

Nalezljive bolezni se lahko prenašajo z neposrednim prenosom: z neposrednim stikom (spolno prenesene bolezni, gripa), kapljičnim prenosom (meningokok, gripa, ošpice) in prenosom z matere na plod. Prenašajo se lahko tudi posredno po zraku: recimo s prašnimi delci (ošpice), z okuženo vodo in hrano (hepatitis A), ob stiku s predmeti (ošpice, gripa), z zaužitjem (salmonela) in z vektorji oz. prenašalci (klopi, komarji). Tako beremo v oceni ogroženosti Slovenije ob pojavu nalezljivih bolezni pri ljudeh. 
 

Rezervoarji in vektorji

Katere živali so v največji meri prenašalci zoonoz, smo vprašali Katarino Prosenc Trilar, virologinjo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). »Spekter živali je precej širok, ker imamo pri zoonozah dva pomembna tipa živali: ene so rezervoarji, druge pa vektorji,« nam je pojasnila. Pri nekaterih zoonozah potrebujemo tako rezervoar kot tudi vektor, pri nekaterih pa sta vektor in rezervoar ista žival.

Pri klopnem meningoencefalitisu, ki je pogost tudi v Sloveniji, so rezervoarji mali sesalci, miši, voluharji. Za višje stadije klopov, ki so vektorji, pa je rezervoar srnjad in jelenjad. Virologinja pojasni, da se z meningitisom torej ne moremo okužiti neposredno od miši ali srnjadi, ampak mora v cikel prenosa vstopiti vektor, torej klop kot prenašalec, ki se je hranil na sesalcu in se potem prisesal na nas ter na nas morda prenesel virus meningitisa. 

Drug primer, kjer pa ni potreben vektor, so hantavirusi, ki so prav tako prisotni v Sloveniji. Rezervoarji za hantaviruse so mali sesalci in bolezen se prenaša s suhim aerosolom. Okuženi mišji iztrebki in urin se lahko denimo na podstrešju posušijo in se med pometanjem dvignejo v zrak, ki ga vdihujemo. V tem primeru gre za neposredno okužbo. 

Trilarjeva poudarja, da je spekter živali, ki prenašajo okužbo, zelo različen. »Če pogledamo viruse ptičje ali prašičje gripe, se lahko prenaša s perutnine na človeka ali s prašiča na človeka, kar je denimo pogosto v ZDA. Tam so zelo obiskani sejmi, na katerih trgujejo s prašiči in so ljudje pogosto v tesnem kontaktu z živaljo.

Pri prenosu virusa gripe je namreč zelo pomemben razmeroma tesen stik, da se okužimo.« Tudi prašičja gripa je zoonoza. »Gripa je v bistvu zoonoza, a se določeni sevi dobro umestijo v človeku, tako da ne potrebujejo več živalskega rezervoarja, ampak krožijo samo med nami, med ljudmi. Temu potem običajno rečemo sezonska gripa.«

Očiten primer tega je bil preskok z živali na človeka leta 2009. Prišlo je do pandemije, ki smo ji sprva rekli prašičja gripa, čeprav je bil ta virus gripe sestavljen iz sevov ptičje, prašičje in človeške gripe, pojasnjuje Trilarjeva. Vse to se je premešalo in prišlo je do seva, ki se je prenesel na človeka. Ker je bil precej nov, je povzročil veliko obolevnost. Kmalu pa se je dobro ustalil med ljudmi in nekdaj prašičja gripa je danes »navadna« sezonska gripa z nekaterimi manjšimi spremembami. Dejstvo pa je, da za uspešno kroženje ne potrebuje več prašičev …

Kako se je udomačil covid-19 

Tudi najnovejšo pandemijo je zagrešila zoonoza. »Začelo se je kot zoonoza, potem pa se je covid dobro udomačil med ljudmi,« razmišlja Trilarjeva. Raziskave še vedno potekajo. Vendar končnih odgovorov še ni. »Nedavno se je skupina znanstvenikov odpravila na Kitajsko, da bi ugotovili, kje bi lahko bil pravi vir, kjer bi prišlo do preskoka na ljudi. Rezultati raziskave bodo zelo odvisni ne samo od znanstvenikov, ampak predvsem od volje oblasti na Kitajskem, do kakšne mere raziskavo omogočiti.«

A kot dodaja, je – glede na njegovo sestavo, genski zapis – skorajda gotovo, da je med ljudi prišel z živali. Zdaj pa je že postal človeški virus, glede na to, kako je bolezen nalezljiva. »Ne potrebuje več živalskega rezervoarja, ker se širi med ljudmi.« 
Zoonoze namreč vedno potrebujejo živalskega gostitelja in rezervoar, da okužijo človeka. Na primer vsi prej našteti virusi (meningitis, borelia, hantavirus) se ne prenašajo s človeka na človeka.

So pa tudi zoonoze, ki se kasneje prenašajo predvsem s človeka na človeka. Ebola je denimo zelo huda okužba, ki sicer preskoči z živali, a se potem prenaša s človeka na človeka. Vendar je ebolo mogoče ustaviti, ko se zameji, in bi moralo priti do ponovnega prenosa z živali. Covid-19 pa živali ne potrebuje več …
 

Virus gripe

Gripa je ob vsakem izbruhu nekoliko drugačna. Ali se cepivo temu prilagaja?Ja, gripa se zelo spreminja. Odvisno je od tega, kateri sevi nastajajo,« razloži Trilarjeva. Gripo namreč povzroča zelo hitro spreminjajoč se virus. Zato je po njenih besedah v svetu že več desetletij cela mreža laboratorijev, med katerimi je tudi NLZOH, ki sledijo letnim spremembam virusa. Vsaka država ima t. i. center za gripo in vsako sezono spremljajo, kaj se z gripo dogaja, kateri sevi krožijo in podobno,« pojasni Trilarjeva.

»V mrežo svetovne zdravstvene organizacije pošiljajo podatke in seve, ki so jih na svojem območju prepoznali. Največji svetovni centri, kjer se zbirajo ti podatki, so v Londonu, Atlanti, Tokiu, Melbournu in Pekingu, v zadnjih letih sodeluje še center v Sankt Peterburgu. V teh laboratorijih natančno proučijo vse prejete seve gripe in analizirajo dobljene podatke. Nato na podlagi tega dvakrat na leto – enkrat za severno in drugič za južno poloblo – določijo sestav cepiva.

To je vsako leto drugačno, vedno pa skušajo vanj ujeti tiste seve, ki trenutno krožijo. »Vedno vsebuje štiri seve (po enega za influenco A(H1N1), A(H3N2), B-linijo Victoria in B-linijo Yamagata), pri čemer se določi, katere podvariante bo cepivo vsebovalo, da bo najbolj učinkovito. Zato je vsako leto velika dirka, kako dobiti čim bolj recentne seve.« 
 

Domači ljubljenci

Ali se lastniki domačih živali zavedajo, da jim lahko prav ti kosmati prijatelji prinesejo zoonoze? Mačke in psi so namreč pogost vir bolezni. Mačke denimo nosijo bakterije, imenovane Bartonella henselae. Približno 40 odstotkov mačk je okuženih vsaj enkrat v življenju – običajno, kadar so mladički – vendar niso videti bolne. Ljudje se okužijo le, če jih okuži ali opraska okužena žival.

Druge bakterijske okužbe, ki jih ljudje lahko dobijo od mačk in psov, so kuga, mrzlica Q, leptospiroza, salmonela ... Da bi se zaščitili pred boleznimi, ki jih prenašajo hišni ljubljenčki, si morate po dotiku iztrebkov umiti roke, redno morate voditi svojega ljubljenčka k veterinarju in slediti vsem cepljenjem ter se izogibati grobi igri z mačkami. Ne dovolite, da bi vaš ljubljenček pil iz straniščne školjke ali jedel iztrebke. 

Ljudje imamo poleg mačk in psov še druge živalske prijatelje, s katerimi prav tako prihajajo nekatere bolezni. Papagaji lahko denimo širijo psitakozo. To je razmeroma redka bolezen, vsako leto se pojavi približno 50 primerov v ZDA. Simptomi vključujejo vročino, mrzlico, glavobol, bolečine v mišicah in suh kašelj. Pogosta je tudi pljučnica, ki je lahko precej resna in celo usodna. Nezdravljene okužbe lahko povzročijo resne težave s srcem, jetri in živci. Kače, želve, kuščarji, žabe, krastače in salamandri lahko prenašajo bakterije iz rodu Salmonella.

Kaj pa dihurji? »Dihurji so modelne živali za gripo, ker zelo podobno reagirajo kot mi. Skupaj z veterinarji smo videli primere, ko je človek okužil ljubljenega dihurja z gripo in potem je dihur okužil npr. drugega družinskega člana. Enako se je pokazalo pri covidu-19, saj smo v Sloveniji zaznali prenose z ljudi na dihurja. V tujini pa so to zaznali tudi pri mačkah in psih, ki so zboleli za covidom-19. Med sesalci se torej lahko prenaša, ampak za zdaj to ni tako pogosto.«

Razvpit je bil primer na Danskem, ko se je okužba s covidom-19 prenesla na minke, kar se je zgodilo na velikih farmah, kjer je veliko minkov na kupu. Zato so jih usmrtili, da farme ne bi postale žarišče novega koronavirusa.
 

Netopirji se samoizolirajo

V primeru zadnje pandemije koronavirusa, ki povzroča covid-19, so se ljudje, tako okuženi kot neokuženi, samoizolirali. Ali ste vedeli, da se tudi vampirski netopirji ob slabem počutju samoizolirajo? Živijo v kolonijah v Srednji in Južni Ameriki, ponoči priletijo iz svojih prenočišč in s posebnimi čutili iščejo svoj plen.

Prehranjujejo se s krvjo krav, prašičev, konj in ptic, zelo redko ugriznejo človeka. Vsi netopirji se seveda ne prehranjujejo s krvjo. Večina je sadjejedih ali žužkojedih. Netopirji so gostitelji številnih virusov, tudi koronavirusov, vendar to še ni razlog za njihovo uničevanje, saj v običajnih razmerah človek ne prihaja v stik z njimi in se ne okuži.

Vse več novih bolezni

V današnjem času se človeštvo spopada s porajajočimi se nalezljivimi boleznimi, katerih pogostost narašča in pomeni tveganje za povečanje števila zbolelih v prihodnje. To so nove bolezni, ki jih povzročajo na novo odkriti mikroorganizmi (SARS, ebola), nove nalezljive bolezni, ki nastanejo zaradi spremembe že znanih mikroorganizmov (pandemska influenca AH1N1 iz leta 2009), znane nalezljive bolezni, ki se širijo na nova zemljepisna območja (virus zahodnega Nila), in že znane bolezni, ki postanejo ponovno problematične zaradi odpornosti proti zdravilom ali prenehanja izvajanja javnozdravstvenih ukrepov – cepljenja (ošpice), kot beremo v že omenjeni oceni ogroženosti.

Trilarjeva meni, da bomo imeli ob ohranjanju velike biotske raznovrstnosti in zdravih ekosistemov manj možnosti za vnos virusov med ljudi, ker bodo imele živali zagotovljen svoj življenjski prostor in se bodo okužbe bolje samoregulirale. Denimo, če imamo dovolj velikih zveri, ki zmanjšujejo populacijo srnjadi in jelenjadi, pomeni, da bo lažje nadzorovati zoonoze, ki se prenašajo s klopi. 

Ljudje si vedno bolj želimo prvinskega stika z naravo in se radi selimo v naravno okolje. Vendar če to ni več zelo naravno (ima denimo veliko klopo), imamo zaradi bivanja v (takšni) naravi tudi več možnosti okužbe.

Po njenem mnenju je problematično tudi gojenje živali. V Aziji gojijo ogromno perutnine na prostem, zato je nezaščiten stik med ljudmi in perutnino precej pogostejši in je več možnosti za prenos zoonoz. Pri intenzivnem gojenju obstaja vedno zelo veliko tveganje za prenos zoonoz, meni. »V zahodnem svetu nam sicer niso všeč zaprte živalske farme, ker so za živali res neprijetne, a za preprečevanje okužb je to veliko bolj varno. Pri bolj sonaravnem vzrejanju živali pa je tudi več možnosti za zoonoze,« meni. Omeni še obdelavo živali v manj razvitem svetu, kjer so možnosti okužb veliko večje kot pri njihovi industrijski obdelavi.

In kakšne viruse lahko zaradi mutacij še pričakujemo, nas je zanimalo. »Kaj lahko še pričakujemo, ne vem. SARS-CoV-2 je definitivno drugačen od omenjenih. SARS 1 se je prenašal s tesnimi kontakti, pogosto so obolevali zdravstveni delavci, ki so negovali okužene posameznike. Razlikuje se tudi po tem, da so se pri njem simptomi pokazali pri vseh okuženih, skoraj ni bilo asimptomatskih bolnikov, in pokazali so se hitro,« pravi Trilarjeva. »Res pa je, da je bila pri SARS 1 večja smrtnost. Še večja smrtnost je pri MERS-u, pri katerem je še sreča, da so bile rezervoar enogrbe kamele, tako da so zboleli predvsem ljudje, ki so bili z njimi v tesnih stikih. Znanje o naštetih virusih je bila zelo dobra osnova za proučevanje in razvijanje novega cepiva za covid-19.«

Ljudje bomo morda v prihodnjih mesecih premagali novi koronavirus, toda ta trenutek bo samo opozoril na konec poglavja v večji knjigi  o odnosih med ljudmi in živalmi. Izbruh novega koronavirusa zagotovo ni zadnji. V prihodnosti bo takšnih izbruhov več, ponovno bomo priče novim izrednim razmeram na področju javnega zdravja …

Tudi zato je za njihovo predvidevanje treba razumeti različne načine medsebojnega delovanja ljudi in živali ter kako njihovo zdravje vpliva na naš planet. Z nenehnim povečevanjem človeške populacije, industrializacijo in spreminjanjem planeta se stanje naših ekosistemov in biotske raznovrstnosti slabša, kar spodbuja nastanek zoonotskih nalezljivih bolezni. Ker je približno 75 odstotkov nalezljivih bolezni živalskega izvora, je človeško, da strokovnjaki za zdravje ljudi in živali sodelujejo v duhu koncepta »eno zdravje«. Če želimo uspešno obvladovati zoonoze, bi morali zdravje ljudi in živali razumeti skupaj namesto ločeno.
 

Članek je bil objavljen v reviji Gea

Gea spodbuja dejaven življenjski slog in vseživljenjsko radovednost ter navdušuje z aktualnimi raznolikimi temami o dogajanju okrog nas.

Več o reviji Gea >