Lahko ga boš našel/šla: stoji namreč na hribu in je zelo dobro viden.
Znameniti lastniki gradu
Temelji gradu so bili narejeni v drugi polovici 12. stoletja. Grad pa je postal znan, ko so se nanj leta 1333 preselili Celjski grofi,* najvplivnejša vladarska dinastija na Slovenskem. Okoli lastnikov gradu ‒ najbolj znani so bili prvi celjski grof Friderik I., grof Herman II. in njegov sin Friderik II. ‒ so se zaradi spletk in škandalov spletli številni miti in legende.
Usodna ljubezen grofa Friderika II.
Friderik II. je neke noči pomagal s sveta spraviti svojo prvo in zakonito ženo Elizabeto Frankopansko. Razlog je bila Veronika Deseniška, lepa plemkinja nižjega stanu, v katero se je zaljubil in se kljub očetovemu nasprotovanju z njo na skrivaj poročil. Oče Herman II. je bil tako jezen na sina, da je Veroniko obtožil čarovništva. Ker ji čarovništva niso mogli dokazati, jo je Herman II. nazadnje dal utopiti, sina pa zaprl v stolp na Celjskem gradu. Legenda pravi, da je oče zaukazal, naj sinu v ječo ne prinašajo hrane. Če Frideriku njegov zvesti oproda** skozi skrivni prehod ne bi prinašal hrane, bi zagotovo umrl tudi on, saj je po očetovem ukazu v ječi preživel štiri leta.
Zaklet grajski vodnjak
Neke noči je eden od kmetov prišel na grad s pomembno novico. Ko je stopil na dvorišče, je nenadoma zaslišal glas: »Kje je moja zemlja, kje je moj grad, kdo sem jaz?« Ko se je približal vodnjaku, je v njem zagledal stoječega do pasu v vodi in vsega razmesarjenega grofa Ulrika, sina Friderika II. Ker od takrat nihče več ni upal k vodnjaku, so vodnjak zazidali.
Izgubljeni denar
V koči pod gradom je živel dninar.*** Neke noči, ko se je vračal domov, je blizu grajskih vrat zagledal čudnega možakarja sedečega na vozu. Ko ga je dninar pocukal za rokav, se je izkazalo, da ima kočijaž roko iz slame. Dninar se ga je tako ustrašil, da je stekel po soseda. Ko sta se vrnila, voza ni bilo več. Po legendi naj bi ta nenavadni voznik prevažal denar Celjskih grofov. Do denarja bi lahko prišel tisti, ki bi prijel voznika za slamnato roko, ko bi ura odbila polnoč.
Med ljudmi kroži tudi zgodba o beraškem kmetu, ki je pod vplivom polne lune iskal skriti zaklad Celjskih grofov. Vsakič, ko se je približal jami, v kateri naj bi bil zaklad, je neznana sila zasula jamo. Po eni od različic te legende se mu je, da bi ga odvrnil od iskanja, enkrat prikazal tudi krvavi duh Friderika Celjskega II.
Ali veš?
- Dinastija celjskih grofov, ki je trajala od leta 1341 do leta 1456, se je končala, ko so politični nasprotniki ubili zadnjega celjskega grofa Ulrika II. Potomci celjskih grofov pa živijo še danes.
- Celjski grofi so bili edina srednjeveška dinastija, ki je izvirala iz naših krajev in je bila del evropske elite. Na višku moči so imeli v lasti več kot 120 gradov in posesti.
- Barbara Celjska, hči Hermana II. Celjskega, rojena približno leta 1392, je bila najvišje kronana glava v slovenski zgodovini. Kot sovladarica ogrskega, nemškega in češkega kralja ter cesarja Svetega rimskega cesarja Sigismunda Luksemburškega je bila tudi ena najbogatejših in politično najaktivnejših evropskih kraljic poznega srednjega veka.
- Za eno najbolj strastnih in tragičnih ljubezenskih zgodb v slovenski zgodovini pa velja ljubezenska zgodba med Friderikom II. in Veroniko Deseniško.
Slovarček
grof = plemič, za stopnjo nižji od kneza
oproda = plemičev služabnik
dninar = najet kmetijski delavec, plačan na dan
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
