Alpski kozorogi 

Po navpični steni plezajo kozorogi, da bi s kamnov polizali mineralne soli.
 

Odlični plezalci

Pravzaprav ni presenetljivo, da znajo kozorogi tako dobro plezati, saj živijo visoko v gorah, kjer morajo preplezati marsikatero pečino. Na strmih pobočjih se zadržujejo predvsem pozimi, ker se tam nabira še najmanj snega. Za zavetje si najdejo majhne votline in previse.

Življenje nad gozdno mejo

Kozorogi imajo najraje odprte kamnite predele nad gorskimi gozdovi na 1800 do 3300 metrov nadmorske višine. V tem okolju se gibljejo neverjetno zanesljivo.

Z mesta lahko skočijo dva metra visoko, z zaletom pa kar štiri metre. Na previsih lahko stojijo tudi na zadnjih nogah, da dosežejo redko rastlinje. Jedo predvsem travo, lotijo pa se tudi drugih rastlin, mahov, listov in vejic.
 

Druženje 

Kozorogi živijo v različnih skupinah. Skupaj se držijo odrasli samci, samice z mladiči ali mladi, 2–3 leta stari kozorogi. V času parjenja decembra in januarja pridejo skupaj tudi odrasli samci in samice, ki ostanejo skupaj nekje do aprila ali maja. Junija in julija se v velike skupine družijo predvsem kozorogi istega spola. 

Samci in samice večino leta živijo v različnih okoljih. Na strminah se zadržujejo predvsem samice, samci imajo raje travniške ravnine. Poleti se z bolj nižinskih travnikov preselijo višje na gorske pašnike, pozimi pa se zaradi pomanjkanja hrane spet spustijo nazaj do gozdov.
 

Družbena lestvica

Samci se potegujejo za svoje mesto na družbeni lestvici. V večjih skupinah je njihovo mesto odvisno predvsem od velikosti rogov, s katerimi se šopirijo drug pred drugim. Lahko se tudi spopadejo, tako da se zaletijo z rogovi. Včasih zadostuje že, da se postavijo na zadnje noge in s tem pokažejo, da so pripravljeni na spopad.
 

Razmnoževanje

Med parjenjem manjše skupine samcev iščejo samice. Ko jih najdejo, jih začnejo osvajati. Več možnosti imajo samci, ki so višje na družbeni lestvici. Izbrani samec spremlja samico in odganja druge snubce, dokler samica z miganjem repa ne pokaže, da je pripravljena na parjenje.

Samica je breja 20–22 tednov in največkrat skoti enega ali dva mladiča. Mladiči se lahko parijo že po letu in pol, rastejo pa veliko dlje: samice do šestega, samci pa do enajstega leta.
 

Veliki rogovi

V divjini živijo kozorogi do 19 let, saj nimajo resnih naravnih sovražnikov. Rogovi jim rastejo vse življenje. Najhitreje rastejo v drugem letu življenja, potem pa okoli osem centimetrov na leto vse do desetega leta. Rogovi samcev so močni, na sprednjem delu so nanizane grbice, zrastejo pa skoraj do enega metra. Pri samici so rogovi dolgi do 30 cm. 
 

Ali veš?

Ljudje so z lovom kozoroge skorajda iztrebili. Na srečo so se ponekod v Italiji ohranili in od tam so jih ponovno naselili tudi pri nas. Danes živi pri nas nekaj sto kozorogov.

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >