Tinkara Fortuna: Živim za skupne trenutke
Glasbenica, podjetnica in mamica treh deklet o karieri, družinskem življenju in ... šoli.
Tinkara Fortuna, ki smo jo že pred dvema desetletjema občudovali med nastopi priljubljene glasbene skupine Bepop, ima že v priimku zapisano srečo.
Uspešna podjetnica, avtorica, glasbenica in mamica treh čudovitih deklet pravi, da ji je v življenju lepo. In da ji vse skupaj uspe tudi zato, ker vstaja ob petih zjutraj.
Ker se dan po jutru pozna, nam zaupajte, kako v vaši družini začnete dan.
Moja budilka je nastavljena na 5.00, in to predvsem zato, da si zjutraj, ko še vsi spijo, naredim kavo in uredim svoje misli ter načrte za prihajajoči dan. Okoli 6.30 se zbudi najstarejša hči, ki gre na avtobus za Celje (hodi že v 3. letnik srednje šole), nato se zbudita še mlajši dve, se uredita in ju odpeljem v šolo. Mož ima zelo razgibano delo, največkrat gre od doma že okoli 5. ure zjutraj.
»Dream big« ali »imej velike sanje« je eno izmed vodil, ki so zapisana na vaši spletni strani planetfortuna.com. Se spomnite kakšnih velikih sanj iz otroštva?
Spomnim se, da sem že kot majhna deklica oboževala ples in petje. Med odraščanjem se potem želje, verjetno predvsem zaradi vpliva okolice in sistema, rade spremenijo. Jaz sem jih malo zatrla in se zelo hitro redno zaposlila. A vendar je nekje v meni vedno tlela želja po odru, zato sem se leta 2002 prijavila na avdicijo Popstars in bila izbrana v skupino Bepop. Takrat, pri 22 letih, nisem imela poguma, da bi se v celoti posvetila glasbeni poti, zato sem imela ves čas tudi redno zaposlitev. Poleg tega sem v tem obdobju zaključila magisterij, imela lastno plesno šolo in začela ustvarjati družino.
Tinkara s hčerkami Tajo, Floro in Vito
Prelomno leto v moji karieri je bilo leto 2018, ko sem se poglobila vase, se začela spraševati, kaj je moje poslanstvo na tem planetu, se opogumila pustiti službo ter se – kljub stanovanjskemu kreditu in trem otrokom (smeh) – podala na samostojno podjetniško pot. Napisala sem prvo otroško knjigo Fortuna - Planet iger in od takrat sem zelo hvaležna, da se lahko ukvarjam le s projekti, ki so mi nekako »pisani na kožo«. Lepo mi je.
Nam zaupate, kako usklajujete tako pester urnik?
Priznam, da mi je sedaj, ko sem na svoji poti, lažje. Sem bolj sproščena, še vedno pa sem zelo hvaležna za znanje in veščine, ki sem jih pridobila v 20 letih redne zaposlitve. Pomagata mi dobra organizacija in predanost, pa tudi to, da izredno zgodaj vstanem in veliko zadev opravim v času, ko družina še spi. Z možem imava oba zelo »umetniški« urnik, pa vendar se že od nekdaj trudim, da večino svojega časa preživim z družino. Živim za te skupne trenutke, ko nas je vseh pet doma, da kaj dobrega skuham … Samo, da smo skupaj.
V svoji knjigi Planet iger ste zbrali ideje za igre na prostem, ki se jih spominjate iz svojega otroštva. Nam zaupate najljubši dve?
Moji najljubši igri v otroštvu sta bili gotovo gumitvist in frnikole, z mojimi puncami pa izredno rada igram tudi ristanc in seveda družabne igre.
»Moji najljubši igri v otroštvu sta bili gumitvist in frnikole.«
Pri vas doma imate zelo radi knjige. Kateri naslovi so trenutno na bralnem meniju družine Fortuna?
Največja knjižna molja sva jaz in srednja hči Vita. Jaz trenutno berem knjigo Aljoše Bagola Srečo, prosim. Vita pa uživa v moji stari zbirki Pet prijateljev.
Katera knjiga je v zadnjem letu na vas naredila največji vtis?
Če moram izbirati, bi izbrala knjigo Moč namere avtorja dr. Wayna W. Dyerja.
Priprave na novo šolsko leto so v polnem teku. Kako je pri vas? Spadate med »zgodnje ptiče« ali nakupovanje raje prestavite v pozno poletje?
Že vsa leta nakupujem v Mladinski knjigi in vse za šolo nakupim že kar junija, pred odhodom na morje. Tako smo na počitnicah brez skrbi.
Se iz svojih šolskih dni spominjate kakšne šolske potrebščine, ki vam je bila posebej pri srcu?
Če me spomin ne vara, sem zbirala radirke.
»Že vsa leta nakupujem v Mladinski knjigi in vse za šolo nakupim že kar junija, pred odhodom na morje. Tako smo na počitnicah brez skrbi.«
Se spomnite kakšne spretnosti, ki ste jo znali v osnovni šoli, pa je danes ne znate več?
Uf, kaj pa vem. Se ne spomnim. Pa se zadnja štiri leta kar veliko, s pomočjo znanj iz nevrolingvističnega programiranja (NLP), poglabljam v svoje vzorce, otroštvo, poslanstvo ... Vse, kar me veseli, na srečo delam tudi sedaj. In to že od nekdaj vključuje ples, petje, oder, mikrofon, kamero …
Brez šole ne bi bilo odmorov. Se spomnite, kaj ste v šolskih dneh najraje počeli med odmori?
Gotovo klepetala s prijateljicami. Tudi gumitvist smo skakali.
Je po vašem mnenju česa v šoli preveč? In česa premalo?
Pred časom sem bila na predavanju dr. Ranka Rajovića in zelo se strinjam s tem, da je v šolah na splošno preveč učenja na pamet in premalo spodbude otrok za kreativno in logično razmišljanje, učenje z igro in asociacijami. Sama tudi pogrešam več spodbude v podjetništvo. Se pa že poznajo in delajo ogromni premiki in vesela sem, da imajo vse moje tri hčerke že ves čas na poti zelo srčne učiteljice, ki jim je ta poklic poslanstvo.
Verjamem, da bova z možem in s pomočjo šole lahko vse tri spodbudila in jim stala ob strani pri njihovi izbiri poklica, predvsem pa pri raziskovanju in odkrivanju njihovih talentov. Močno si želim, da bi svoje poslanstvo spoznale že zelo zgodaj, ne tako kot jaz, šele pri 40-ih (smeh). Pa vendar »je že moralo biti tako.«
