Starševstvo je zapleteno

Moj otrok gre septembra v šolo, zato se zadnje mesece precej ukvarjam s tem, kako naj ga pri tem velikem koraku dobro podprem. O tem razmišljam tudi zato, ker sem imela sama neprijetne izkušnje v šoli in si zanj seveda želim boljši izid. Kadar sem v dvomih, pogledam, kaj je o določeni temi povedala dr. Becky Kennedy. 

Kennedyjeva je klinična psihologinja in mama, predvsem pa ženska, ki svoje bogato znanje zelo dobro združuje z logiko in razumevanjem, da je starševstvo zapleteno in da starši velikokrat ravnamo drugače, kot bi si želeli – ker smo pač samo ljudje. Ko sem na momwell.com našla pogovor z njo, ki mi je lepo osmislil, kaj je najbolje, kar lahko naredim ob zanj prelomnem trenutku, sem pomislila, da bi zanimal tudi druge, ki se morda ravno zdaj srečujete s podobnimi dvomi in strahovi kot jaz. V nadaljevanju sledi povzetek. 

Šola je lahko strašljiva – za nas in naše otroke

Začetek šole je neizogibno čas sprememb, spremembe pa so pogosto strašljive. Otroci so negotovi, zaskrbljeni ali prestrašeni pred začetkom tega novega poglavja. Normalno in naravno je, da jih želimo zaščititi pred nelagodnimi občutki.

Vendar se te zaščite pogosto lotimo napačno. Namesto da bi svojim otrokom pomagali pri spopadanju s strahovi, na koncu k njim bodisi pomotoma prispevamo z lastnimi skrbmi bodisi jih lažno »pomirjamo«, da bo vse v redu. Nobena od teh reakcij pa otroku zares ne pomaga.

Otroci potrebujejo vodstvo

Ko naši otroci doživijo tesnobo in strah, nas zlahka zgrabi panika in se sprašujemo, kako bodo to prebrodili. Dr. Becky pravi, da moramo prevzeti vlogo vodje, kot pilot v letalu. 

Če bi bili na letalu in bi videli nevihtne oblake, si ne bi želeli, da bi pilot po interkomu rekel: »Oh, res ne vem – to izgleda strašljivo. Nisem prepričan, ali lahko preživimo.« Vendar se prav tako ne bi počutili varno, če bi pilot rekel: »Tu ni razloga za skrb, imamo čudovit sončen dan, ki ga bomo preleteli brez težav!« Če pa pilot reče: »Kaže, da bo nevihta. Na trenutke bo neprijetno, vendar nas bom varno peljal skozi,« se počutimo pomirjene.

Bodimo iskreni

Naši otroci potrebujejo vodstvo. Bodimo iskreni, hkrati pa jih spomnimo, da zmorejo prebroditi težave. Lahko na primer rečemo: »Začenjaš šolo in nove stvari so lahko težavne. Razložila ti bom, kaj vse lahko pričakuješ. In veš kaj? Vem, da boš na koncu vzljubil šolo (četudi morda ne takoj). Vedi tudi, da bom vedno tukaj, da se pogovoriva o stvareh, ki te motijo. Stvari rešujemo tako, da o njih govorimo.« Otrok bo tako vedel, da bodo ovire, vendar ga bomo poslušali in podpirali, ko jih bo premagoval.

Pretirana zaščita

Popolnoma normalno je, da želimo otroka zaščititi pred težavami, ampak ali ga s tem pripravimo na življenje? Dr. Becky pravi, da ni naša naloga, da odstranimo vsako oviro – naša naloga je, da otroke opremimo, da bodo zdržali nelagodje in krmarili v življenju. 

Naši malčki se srečujejo s frustracijami, oklevanjem, skrbmi in strahom. Toda ko bodo starejši, bodo še vedno doživljali ta ista čustva. Seveda nas boli, če vidimo, da so vrstniki našega otroka izločili iz igre, vendar se bodo kot odrasli verjetno prav tako znašli v situacijah, v katerih se bodo počutili izključene. 

Boli nas tudi, če je do našega otroka kdo nesramen, vendar bodo v prihodnosti prav tako srečali ljudi, ki bodo do njih neprijazni. Zato je pomembno, da jih naučimo, kako to preživeti.

Dr. Becky je v predavanju pojasnila, kako je sama ravnala, ko je bila v podobni situaciji: »Nedavno sem želela svojemu sinu odstraniti eno od takšnih ovir. Bil je na poletnem taboru in starejši otrok mu je pokazal video, ki ga je prestrašil. Moj prvi instinkt je bil, da ga grem iskat. A sem se raje umirila in poskusila na situacijo pogledati bolj razsodno. Želela sem mu pokazati, kako takšno situacijo rešiti. Dala sem mu vedeti, da mu verjamem, ko pravi, da ga je strah, a da lahko, ko smo razburjeni ali prestrašeni, to prebrodimo. Spomnila sem ga, da ima v sebi moč, da premaga strah. Nekaj noči je slabše spal, a na koncu se je imel na poletnem taboru super. Če bi ga šla iskat, ko je bil v stiski, bi mu pokazala, da se pred strahom beži, tako pa je domov prišel samozavesten in zadovoljen.«

Vloga naše lastne tesnobe 

Pogosto naša želja po odstranitvi ovir pravzaprav izvira iz lastne stiske. Mislimo, da se odzivamo na strahove naših otrok. Toda v resnici poskušamo ublažiti lastno nelagodje. 

Kadar otrokom iz življenja odstranimo »situacije«, ki jim povzročajo stisko, jim ne damo možnosti, da bi se naučili čustvenega uravnavanja. Dr. Becky pravi, da to ustvarja »zapuščino nestrpnosti«. Če želimo, da so naši otroci pripravljeni na vse vidike življenja, moramo razumeti, da je nelagodje priložnost za učenje in rast. Ko bomo sami verjeli, da naš otrok zmore premagati neprijetnosti, bo v to začel verjeti tudi sam.

Dr. Kennedy pravi, da pri spopadanju z nelagodjem pomaga usmerjena pozornost. Če čutite, da ste napeti ali reagirate, ko so vaši otroci videti razburjeni zaradi nečesa, kar se zgodi v šoli, se spomnite: »Varna sem. To ni nujni primer. Trenutno mi ni treba storiti ničesar.«

Najbolje, da zadevo prespite. Pogosto naslednji dan ne čutite več enake stopnje panike zaradi nastale situacije. Ko ste zaskrbljeni, namreč ne vidite jasno. Toda če si vzamete čas za korak nazaj, vidite širšo sliko.

Kako pomagati otrokom pri premagovanju strahu pred šolo 

Kako pomagati otrokom, ki jih je močno strah šole in neznanega? Otroke lahko podprete na več načinov. Dr. Kennedy pravi, da je pomembno, da jih opolnomočimo z informacijami. 

Približno en teden pred začetkom šole se začnite pogovarjati o tem, kakšna bo šola, kaj se bo zgodilo ob prihodu, kakšen bo urnik. Izvedite ime učiteljice in o njej govorite tako, da uporabljate njeno ime. Odgovorite na vsa otrokova vprašanja. Pravi, da otroci včasih, ko postavljajo vprašanja, iščejo koristne informacije. Vendar včasih njihovo vprašanje v resnici ni vprašanje – je strah. Ko se to zgodi, priporoča, da se pogovorite o tem, kaj veste in česa ne veste.

Na primer, lahko rečete: »Vidim, da te je strah. To je popolnoma naravno. Poglej, vem, da je jutri tvoj prvi šolski dan. Ob osmih zjutraj te bom peljala v šolo. Pospremila te bom do učilnice, kjer boš dopoldne preživel z učiteljico Sanjo in sošolci. Ob desetih boste imeli malico in ob enih kosilo. Potem se boste igrali na igrišču, jaz pa te pridem iskat ob treh. Ne vem pa, kako je ime tvojim sošolcem, ne vem, kaj se boste učili, in ne vem, koliko otrok bo na igrišču.

Razumljivo je, da imaš veliko vprašanj, a nimam odgovorov na vsa. Običajno ne vemo vsega, in to ni prijetno. Ampak veš, v naši družini preživimo takšne stvari, ker podpiramo drug drugega.« 

Takšen pogovor da otrokom vedeti, da so sposobni prebroditi težke situacije, da ste na njihovi strani in jih boste podpirali ter da ni nič narobe s tem, da ne vedo vnaprej vsega, kar se bo zgodilo. Kajti nočemo, da mislijo, da morajo nadzorovati svoje okolje – želimo le, da vedo, da smo tam zanje, medtem ko se trudijo, da bodo to  prebrodili.

Povzeto in prevedeno po članku, ki je bil objavljen na momwell.com.

Članek je bil objavljen v reviji Pogled

Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.