Na počitnice k babici in dedku

Pri nas babice in dedki tudi sicer med šolskim letom zelo pogosto priskočijo na pomoč. Če so le dovolj blizu, so dovolj zdravi in so odnosi dovolj dobri, je varstvo ali pa kosilo pri babici v Sloveniji kar praksa. Stari starši varujejo otroke, da jim ni treba z enajstimi meseci v vrtec, z njimi so, ko zbolijo, mama in očka pa morata v službo, vozijo vnuke v vrtec ali šolo, poskrbijo za kosilo, celo uredijo vrt in še kaj …

Stari starši s solidno pokojnino in prihranki lahko tudi finančno zelo pomagajo mladim družinam, ki se pri nas brez tovrstne podpore zelo težko postavijo na lastne noge.
 

Optimalna razdalja

So pa bližine, sodelovanja in stopnje pomoči med družinami različne. Nekateri mladi radi vzamejo babico s seboj na dopust, drugim kaj takega niti na misel ne pride. Eni se radi vidijo vsak dan, drugi enkrat na teden ali celo enkrat na mesec. Zapomnite pa si, da kar ustreza drugim, ne velja nujno tudi za vas. Če se vam zdi dovolj, da vaša otroka vidita babico in dedka enkrat na mesec, še ne pomeni, da so vaši odnosi krhki. Prav tako ne velja nujno, da je tista babica, ki nenehno tiči z vnuki, najboljša.
 

Vnuki so lahko tudi stres

Čeprav so stari starši največkrat vnukom zelo naklonjeni, pa jih ti lahko pogosto spravijo tudi v velik stres. In malokatera babi upa svojim otrokom priznati, da je varstvo malčkov lahko tudi naporno ali da tega celo ne zmore (več). Ko nadobudni raziskovalec že tretjič raztrese škatlo s šiviljskim priborom, polije sok, si opraska koleno in dolgo ter neumorno tuli – jasno, da sta babica in dedek vesela, ko se končno umiri, zaspi ali pa odide domov.

Morda na začetku stara starša rada priskočita na pomoč in namesto vas bedita ob otroški posteljici, kdaj pa kdaj prespita pri vas, da si lahko privoščite romantično večerjo ali koncert. Čeprav so občasni odklopi za vas in vašega partnerja pomembni, pa le preverite, ali si vaša mama ali tašča ni naložila preveč obveznosti samo zato, ker vas ne želi zavrniti ali ker meni, da sami ne zmorete.

Naši starši v vlogi starih staršev

Starši smo včasih presenečeni, ko opazujemo, kako drugačni so naši starši v vlogi babic in dedkov od staršev, ki se jih spomnimo iz otroštva. Včasih se nam zdi, da so z vnuki prijaznejši, kot so nekoč bili z nami. Videti je, da babice premorejo več potrpljenja, da so dedki bolj razumevajoči, celo napredni in da so oboji vendarle šli naprej v koraku s časom in so posodobili svoje poglede na vzgojo. 

V resnici je to pogosto zgolj ena plat medalje. Zavedati se je treba, da je ta odnos drugačen in da mlada družina pride k babici in dedku zgolj na obisk ter da skupaj ne bivajo ves čas. Seveda so stari starši največkrat veseli obiska, se nanj pripravijo, skuhajo kaj posebnega, kar otrokom in vnukom še posebej diši, in se potrudijo za svoje goste. Ob daljših sobivanjih – mednje sodijo tudi daljše počitnice pri starih starših – pa se pogosto izkaže, da je stara navada železna srajca.

Če naši starši v našem otroštvu niso imeli potrpljenja za kričave in živahne otroke, ga tudi kot stari starši zelo verjetno ne bodo našli. Če so neprimerno obnašanje v otroštvu kaznovali z neprimernimi prijemi, je veliko vprašanje, ali bodo znali z vnuki ravnati zelo drugače.
 

Zakaj pogosto prihaja do sporov

Starši smo in vedno bomo otroci svojih mam in očetov. Starševski odnos je zelo globok, tudi če že živimo vsak svoje (odraslo) življenje. Ravno zato nas tovrstni odnosi zadenejo v živo – sploh, če se nam zdi, da se dogaja kaj neprimernega. »Na površini« se prepiramo zaradi (ne)primerne hrane, oblačenja, igre, spanja in podobnih reči, v resnici pa mladi starši pri svojih starših pogosto (nezavedno) ponavljamo vajo iz otroštva: željo po tem, da bi nas starši slišali, sprejeli in razumeli.

Seveda si tudi kot odrasli še vedno želimo občutka, da nas imajo radi in da smo z matično družino povezani. Hrepenimo po tem, da bi se lahko popolnoma zanesli na starše in da bodo naredili vse, da se bomo počutili dobro. Pogosto ta občutja izvirajo prav iz »luknje«, ki je nastala, ker staršem ni uspelo ob pravem času (v našem otroštvu) ustrezno nahraniti naše »lakote« po sprejetosti in razumevanju.
 

Kdo je tu odrasel?

Če starši v našem otroštvu niso znali nahraniti naših čustev (verjetno zato, ker tudi sami kot otroci niso bili deležni ustrezne podpore), bodo to zelo težko naredili zdaj. Kar lahko naredimo mi, kot mladi, a dovolj zreli starši, je, da pri svojih otrocih ne ponavljamo podobnih napak, svoje starše pa sprejmemo. Spomnimo se vsega, kar so nam po svojih močeh vendarle dali, ostalo skušamo odpustiti.
 

Na počitnice k babici

Tudi če brez manjših in občasnih sporov skoraj ne gre, pa lahko zaključimo, da imajo stari starši svoje vnuke največkrat zelo radi. Nestrpno čakajo, ko pridejo na obisk, razmišljajo o tem, kaj bi počeli z njimi, kaj bi jih naučili, katere zgodbe iz svojega otroštva bi jim še povedali, da ne bi zašle v pozabo, in podobno … Seveda včasih vnuke razvajajo, radi jim prisluhnejo, pogledajo skozi prste in skupaj ušpičijo tudi kakšno traparijo, ob kateri bi mama in oče zavila z očmi. Takšno zavezništvo je lahko vredno zlata, zato ga spodbujajmo in negujmo. Otroci se ga bodo z naklonjenostjo spominjali vse življenje.

Članek je bil objavljen v reviji Pogled

Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.