Kako vzpostaviti ravnovesje med delom in domom?
Kar je za Dance hygge in za Japonce ikigai, je za Švede lagom – umetnost uravnoteženega življenja, ki jo velja posnemati tako doma kot tudi v službi.
Zanje je namreč značilna luteranska delovna etika, zato delo jemljejo zelo resno. A prav tako pomemben se jim zdi prosti čas, zato večina švedskih zaposlenih odkoraka skozi vrata službe, ko se delovnik izteče – seveda po več poštenih odmorih za kavo.
Čas zase tudi v službi
Pristop k delu v skladu z načeli lagoma (več o konceptu izveste tu) lahko označimo kot zdravorazumski, ponazorili pa ga bomo z naslednjim dialogom, značilnim za tiste, ki lagoma ne poznajo (torej niso Švedi), so pa zaposleni na Švedskem. Novi uslužbenec vpraša šefa: »Koliko časa naj se ukvarjam z nalogo?«
Odgovor je vedno: »Dokler ni pripravljena.« Mislili si boste, da je to jasno – ni treba zapravljati časa z nečim, kar je že dovolj dobro opravljeno, hkrati pa ne dajte od sebe nečesa, kar ni tako, kot mora biti. Če delaš, kot je treba, boš za delo porabil ravno prav časa. To, da je definicija časa ohlapna, morda lahko povežemo s prevladujočo kulturo konsenza in nehierarhično podjetniško strukturo.
Ob tem je treba opozoriti še na nekaj, kar vas bo morda presenetilo. Švedska podjetja veljajo za precej učinkovita, zato je morda razumljivo vprašanje, koliko časa je treba porabiti za določeno nalogo.
Iz službe se namreč lahko odpravite 20 minut bolj zgodaj, pa ne bo nič narobe. Sodelavci in šef bodo sklepali, da ste delo opravili, sicer seveda ne bi odšli. Poleg tega je priporočljivo iz službe odhajati pravočasno. Raziskave so pokazale, da to pripomore k večjemu zadovoljstvu in produktivnosti. Ob vsem tem pa je seveda ključno zaupanje.
Če ljudje za dobre četrt ure odlepijo oči od ekranov, ob tem pa še poklepetajo o poslovnih novicah, se kultura v podjetju, pa tudi produktivnost povečata.
Kaj je fika?
Le redkokateri obred tako časti predah in čas zase kot fika, odmor za kavo, ki so ga Švedi povzdignili do neslutenih višav. Fika je konstanta v vseh delih švedske družbe in je zelo pomembna v delovnem okolju.
Vsi zaposleni so poleg odmora za kosilo upravičeni do 15-minutnega odmora vsako jutro in vsako popoldne. K obvezni filter kavi si običajno postrežejo še z domačim pecivom. Če ljudje za dobre četrt ure odlepijo oči od ekranov, ob tem pa še poklepetajo o poslovnih novicah, o popoldanskem sestanku s stranko, se kultura v podjetju, pa tudi produktivnost povečata.
Fika ni samo pitje kave. Gre za izmenjavo, za povezavo, za predah od naloge in za to, da si ravno prav v stiku s sodelavci. Temu v prid govorijo tudi raziskave različnih strokovnjakov. Raziskovalec spanja Nathaniel Kleitman, ki raziskuje človeški ultradijski ritem, trdi, da smo najproduktivnejši, če možgane vsako uro in pol »izklopimo«. Na Univerzi v Torontu pa so ugotovili, da je idealna formula za optimalno produktivnost 52 minut dela, ki mu sledi 17-minutni odmor. Preizkusite, kaj vam ustreza, in se držite odmorov.
Lagom za vse
Ravnovesje med delom in življenjem se na Švedskem kaže tudi v tem, da podjetja poleti že po tradiciji skoraj v celoti zaprejo. Večina zaposlenih si vzame vsaj štiritedenski poletni dopust. Poleg tega imajo starši velikodušen porodniški oz. očetovski dopust ter pravico do prožnega delovnika ali vsaj skrajšan delovnik do otrokovega dopolnjenega osmega leta.
Čeprav delajo Švedi v povprečju manj kot drugje po svetu (povprečje v OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) je 1776 ur, na Švedskem pa 1644 ur), je njihovo gospodarstvo na lestvici najbolj konkurenčnih na svetu na 6. mestu.
Toda tudi brez tovrstnih ugodnosti se lahko ravnamo po lagomu in marsikateri večer preživimo z družino ali prijatelji – kuhamo, večerjamo in klepetamo o tem, kar smo počeli čez dan.
Ustvarjalnost in pomembnost časa zase
Ko so švedska podjetja začela poskusno uvajati šesturni delovnik, je bil eden od dejavnikov motivacije zavedanje koristi, ki jih prinašata čas zase in čas za konjičke. Veliko delodajalcev se je zavedelo, da so zaradi tega postali bolj iskani, to jim je prineslo več kandidatov za delovna mesta ter srečnejše in zadovoljnejše zaposlene.
Nevroznanost dokazuje, kako smiselno je to. Parasimpatično živčevje uravnava telesne procese, povezane z ohranjanjem telesne energije, medtem ko je funkcija simpatičnega živčevja, da nas pripravi na boj ali beg. Simpatično živčevje uravnava kratkoročno razmišljanje, občutljivost za grožnje in intenzivno delovanje.
To je produktivno in učinkovito, toda če si ne vzamemo predaha, nas žene v beg ali boj in izčrpa. Tako kot tekač, ki sprinta in potrebuje čas za okrevanje, tudi mi potrebujemo čas za okrevanje – pa naj je to nogomet, pletenje ali igranje klavirja. Ko govorimo o polnjenju baterij, govorimo o lagomu, ker si vzamete čas zase zdaj, hkrati pa boste učinke želi še v prihodnje.
Če še nimate svojega konjička, naj vas k temu spodbudi dejstvo, da ustvarjalnost in čas, preživet v naravi, dokazano krepita občutek sreče. Zato se lotite pisanja dnevnika, vpišite se na tečaj slikanja ali izkoristite čas za malico, da greste na sprehod. Če boste to počeli redno, boste čutili koristi – zadovoljnejši boste in produktivnejši tudi pri delu.
Samo v Stockholmu je skoraj toliko zagonskih podjetij kot v Silicijevi dolini.
Švedi resno jemljejo delo in izobraževanje, zato dobro izkoristijo prosti čas. Rezultat je narod, ki ni uspešen le poslovno, temveč tudi na področju ustvarjalnosti. Samo v Stockholmu je skoraj toliko zagonskih podjetij kot v Silicijevi dolini, po glasbeni plati pa je Švedska največji svetovni izvoznik popularne glasbe, ki se uvršča na lestvice, na prebivalca.
Poiskati »čas zase« bo mogoče težko, vendar ni nemogoče. Kar izgubite z urami, pogosto pridobite z večjo zbranostjo in več energije. Če se odpoveste eni epizodi nadaljevanke, ki vas sicer zabava, vendar na dolgi rok ne prinese zadovoljstva, ali brskanju po družabnih medijih, boste imeli vsak večer nekaj časa za pisanje dnevnika ali obisk večernega tečaja. Presenetilo vas bo, koliko ustvarjalnosti se bo prebudilo v vas.
