Zgodbe o času, ko še ni bila predpisana fizična distanca
Urednica Nela Malečkar o knjigi kratkih zgodb Jerneja Jurna Ekoton in drugi grehi mladosti.
Vsaka knjiga je dobesedno zgodba zase, zato je zame najljubša tista, ki nam jo skupaj z avtorji in s sodelavci na založbi uspe iz »razsutega tovora« spremeniti v lepo oblikovan predmet, ki bralcu z naslovnico sporoča, kakšen svet ga čaka znotraj platnic.
In zadnja v tem nizu – ravno te dni je prispela iz tiskarne – je prvenec Jerneja Jurna Ekoton in drugi grehi mladosti. Oblikovalka Tanja Radež je za naslovnico uporabila grafit, na katerem v objemu in z zaprtimi očmi plešeta podgana in dekle. Erotika, subkultura, nežno miksanje različnih svetov … so prve asociacije. In niso daleč od vsebine knjige.
Prizorišče kratkih zgodb je večinoma nočno življenje na Metelkovi, druženje, nastajanje in razpadanje prijateljskih in ljubezenskih razmerij, ples, pogovori in sploh vse, kar se lahko zgodi mladim ljudem v času, ko še ni bila predpisana in zaželena fizična distanca. Moško-ženski odnosi se oblikujejo na neskončno načinov, niso razdeljeni na pare in ne-pare, so fluidni in največkrat nedorečeni.
Kot v popularni knjigi Sally Rooney Normalni ljudje tudi Jurnova glavna junaka iz prve polovice zgodb dosežeta veliko intimno bližino, obenem pa nista par. V drugi polovici zgodb, ko se prizorišče prestavi z Metelkove na druge lokacije in v druge države, pa se pahljača raznovrstnih motivov in tudi patologij ljubezenskih razmerij še bolj razpre. Zgodbe Jerneja Jurna so sodobne in humorne, kljub na videz lahkotnemu branju ponujajo globlji uvid v psihodinamiko današnjega sveta.
O avtorici
Urednica izvirnega leposlovja, publicistike in esejistike pri Mladinski knjigi
