Že pol stoletja prebiva v slikanici, ki jo je napisal Kajetan Kovič, ilustrirala pa Jelka Reichman. Manj znano pa je, da pisatelj tudi v resnici imel mačka s tem imenom, ki pa mu usoda ni bila preveč naklonjena.
Kajetan Kovič je o svojih mačkah in marsičem drugem pisal v Pogovorih z mačko Moniko in v knjigi Jutranji sprehajalec, kjer pravi, da ima njegovo mačjeljubstvo dolgo zgodovino, o katerem bi lahko napisal celo knjigo.
O življenju resničnega mačka Murija in o tem, kako je prišel k hiši, pa izvemo naslednje: »V Ljubljani smo imeli najprej Mikija, ki je bil pravzaprav Mikica. Ob velikih počitnicah smo jo preselili v Radence k mojim staršem, ki so takrat stanovali v šoli, in je imela mlade na šolskem podstrešju. V zameno smo od mamine prijateljice dobili Murija, ki pa mu je v Ljubljani neprijazen človek z zalučanim kamnom strl nogo in smo tudi njega, da bi ga obvarovali pred novimi hudobijami, odpeljali na Štajersko.«
Kajetan Kovič je tako resničnemu Muriju naredil opornico in poskrbel, da je mucek živel na podeželju. Poleg dostojnega življenja pa mu je podaril še nekaj – slavo in nesmrtnost, saj je bil ravno ta maček navdih za pravljico o mačku Muriju.
