Kajetan Kovič (1931–2014), pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in akademik, je bil eden najvidnejših književnih ustvarjalcev po drugi svetovni vojni.
Leta 1956 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz svetovne književnosti in literarne teorije. Po diplomi je bil nekaj časa novinar v kulturni redakciji pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici. Leta 1958 se je zaposlil kot urednik za leposlovje pri Državni založbi Slovenije, od leta 1985 do upokojitve leta 1992 pa je bil glavni urednik založbe. Od leta 1995 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Pesmi je začel pisati že v gimnaziji, prvič pa jih je objavil v Mladinski reviji leta 1947. Izdal je več pesniških zbirk za odrasle, pisal pa je tudi prozo. Je soavtor zbirke Pesmi štirih, najpomembnejšega dela slovenskega liričnega intimizma, ki so ga leta 1953 skupaj izdali on, Ciril Zlobec, Tone Pavček in Janez Menart.
Med njegova bolj znana prozna dela za odrasle sodi roman Tekma ali kako je arhitekt Nikolaj preživel konec tedna. Njegova dela za otroke (Moj prijatelj Piki Jakob, Maček Muri, Zmaj Direndaj, Pajacek in punčka, Zlata ladja, Zgodnje zgodbe …, večina z ilustracijami Jelke Reichman) pa so slovensko literaturo za otroke povzdignila na najvišjo, tudi mednarodno primerljivo raven.
Prevajal je predvsem nemško in francosko ter madžarsko poezijo.
