Usoda resničnega mačka Murija
Preberite zgodbo o najbolj znanem slovenskem mucu.
Mačka Murija, najslavnejšega mačjega literarnega junaka, seveda poznate.
Že več kot 45 let prebiva v slikanici, ki jo je napisal Kajetan Kovič, ilustrirala pa Jelka Reichman. Manj znano pa je, da pisatelj tudi v resnici imel mačka s tem imenom, ki pa mu usoda ni bila preveč naklonjena.
Kajetan Kovič je o svojih mačkah in marsičem drugem pisal v Pogovorih z mačko Moniko in v knjigi Jutranji sprehajalec, kjer pravi, da ima njegovo mačjeljubstvo dolgo zgodovino, o katerem bi lahko napisal celo knjigo.
Muriju je v Ljubljani neprijazen človek z zalučanim kamnom strl nogo.
O življenju resničnega mačka Murija in o tem, kako je prišel k hiši, pa izvemo naslednje: »V Ljubljani smo imeli najprej Mikija, ki je bil pravzaprav Mikica. Ob velikih počitnicah smo jo preselili v Radence k mojim staršem, ki so takrat stanovali v šoli, in je imela mlade na šolskem podstrešju. V zameno smo od mamine prijateljice dobili Murija, ki pa mu je v Ljubljani neprijazen človek z zalučanim kamnom strl nogo in smo tudi njega, da bi ga obvarovali pred novimi hudobijami, odpeljali na Štajersko.«
Kajetan Kovič je resničnemu Muriju s pravljico podaril slavo in nesmrtnost.
Kajetan Kovič je tako resničnemu Muriju naredil opornico in poskrbel, da je mucek živel na podeželju. Poleg dostojnega življenja pa mu je podaril še nekaj – slavo in nesmrtnost, saj je bil ravno ta maček navdih za pravljico o mačku Muriju.