Slikanica za pogum in srečo
Sapramiška Svetlane Makarovič je junakinja, ki navdihuje.
Ko je otrok v stiski, ko ga je strah, ko je nepotrpežljiv ali razočaran, mu lahko dobra pravljica zelo pomaga.
Ena takšnih, ki ima res veliko »vsestranskih zdravilnih učinkov« je gotovo Sapramiška izpod peresa Svetlane Makarovič.
Ob prebiranju pravljice Sapramiška si že več generacij nabirajo izkušnje mnogi mali bralci in poslušalci.
V njej se uboga miš, ki si je ob trenju lešnika zlomila zob, poda na razburljivo pot, polno dragocenih izkušenj. Ob prebiranju pravljice si jih že več generacij nabirajo tudi mnogi mali bralci in poslušalci …
Pogumno v širni svet
Ko Sapramiška ugotovi, da s poškodovanim zobom ne bo uspela streti lešnikov, ji ne preostane drugega, kot da vzame stvari v svoje tačke in se odpravi na pot. V gozd, v prostrani svet, kjer te lahko za prvim grmom čaka kakšna prijazna živalca ali pa zoprna, celo nevarna zverina.
Včasih je treba zdržati
Miškino potovanje je res naporno. Ne samo, da potuje lačna, še zob jo boli in utrujena je: »O, imeti pod pazduho tri prelepe lešnike, pa še prihranjene od prejšnjega dne! O, in jih ne moreš pojesti! O, in zob te boli! O, kako hudo je to!« In vendar miška kljub vsem tegobam, ki jo pestijo, vztrajno in pogumno nadaljuje pot.
S Sapramiško pogumno v širni svet
Slaba volja pač ni najbolja
Prva žival, ki jo miška sreča na poti, je zajec. Precej nataknjen je, ker tudi njega boli zob. A, čudo, prečudno, zaradi tega do miške ne čuti nikakršnega sočutja, celo nesramen je. Sapramiški zato ne preostane drugega kot da se – malo užaljena, seveda – odpravi naprej.
Včasih se je treba razjeziti
Tudi srečanje z veverico Sapramiški prav nič ne pomaga. Nasprotno! Veverica ji enega od lešnikov – meni nič, tebi nič – požre! In potem je še tako predrzna, da miško vpraša, če ima še kakšnega! Miška se zelo zelo razburi in veverici pove, kar ji gre: »Imam, pa ne dam! Solit se pojdi, je razjarjeno zavreščala Sapra in stekla stran.«
Prijatelja najdeš v nesreči
Na vsaki poti srečamo tudi dobre duše. Take, ki znajo prisluhniti in pomagati. Ena takšnih je žabica. Sapramiško najprej pozorno posluša, jo potolaži, nato pa ji obljubi, da ji bo stala ob strani tudi pri obisku zobnega zdravnika, doktorja Detla.
Sapramiška, najsrečnejša miš na svetu
Brez zobozdravnika pač ne gre
Sapramiško je – tako kot marsikaterega otroka – neznansko strah zobozdravnika. In vendar Sapra s pomočjo prijateljice žabice in prav prijaznega zobnega zdravnika, doktorja Detla, predvsem pa z dobršno mero poguma, premaga tudi ta strah.
Ne skrivaj razočaranja
Sapra je prehodila dolgo pot, zbrala ves svoj pogum in naredila vse tako, kot je prav, ko pa je končno uspela zlomiti svoj zadnji dragoceni lešnik, je bil ta – čisto prazen! Razočaranje je bilo veliko in strašno in miška ga ne skriva: »O jebelacesta, je naglas zajokala miška in besno zacepetala s tenkimi nožicami, o tristo sapramišjih vragov! O gorje, gorje meni!«
Konec dober, vse dobro
Sapramiška je na koncu za svojo vztrajnost in pogum vendarle nagrajena. Ko dolgo dolgo joka, mimo prileti mišji strahec, ki ji pokaže pot do čudežnega leskovega grma, ki se je »kar šibil pod težo najbolj zrelih, najbolj debelih lešnikov, kar jih je kdaj bilo«. Sapra si je tako lahko nabrala cel kup slastnih lešnikov in se na koncu preimenovala v »Sapramiško, najsrečnejšo miš na svetu«.
