Svetlana Makarovič

Svetlana Makarovič (1939), pesnica, pisateljica, ilustratorka, igralka, šansonjerka, je ena najbolj vsestranskih in vrhunskih slovenskih umetnic. 

Diplomirala je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo leta 1968. Nekaj let je igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem in v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Od leta 1970 do upokojitve je imela status svobodne umetnice. Piše pesmi, pripovedno prozo, drame, radijske in lutkovne igre za otroke, scenarije in šansone.

Književno umetniško pot je začela s pisanjem poezije za odrasle. Leta 1964 je izdala prvenec, pesniško zbirko Somrak. Prvo knjigo za mladino je objavila leta 1972 (Miška spi). Od takrat naprej veliko ustvarja za otroke. V poeziji in številnih pripovedih za mladino je oblikovala samosvoj in prepoznaven slog.

Njena mladinska besedila so del sodobne slovenske klasike. Ustvarila je literarne junake, kot so kosovirji, Sapramiška, škrat Kuzma, veveriček posebne sorte, sovica Oka, Tacamuca … Njene slikanice izhajajo v posebni zbirki Svetlanovčki. Leta 2008 je izšla antologija Svetlanine pravljice, leta 2014 pa izbor Zlata mačja preja. Objavlja v revijah Ciciban in Cicido.

Piše besedila za šansone, ki jih tudi sama poje. Ilustrirala je več svojih del za mladino. V zadnjih letih se je preizkusila tudi v haikujih (zbirki Zima vezilja, Naj bo poleti). Ima eno najobsežnejših bibliografij med slovenskimi avtorji (več kot 300 knjižnih naslovov). 

Dvakrat je bila nominirana za Andersenovo nagrado (1998, 2000), leta 2020 tudi za nagrado ALMA (Astrid Lindgren Memorial Award), t. i. malo Nobelovo nagrado za mladinsko književnost. 

Leta 2021 je dobila Ježkovo nagrado kot vsestranska ustvarjalka in humanistična intelektualka, za katero so značilne širina, globina in ostrina duha.

Foto: Saša Kovačič
 

V Dobrih zgodbah preberite še:

• prispevek Svetlanina preja
• pogovor z avtorico Moja pot drži v samost