Legendarni medved, ki hodi v šolo
Moj prijatelj Piki Jakob, priljubljena slikanica Kajetana Koviča in ilustratorke Jelke Reichman, je prvič izšla pred petimi desetletji.
Prikupne zgodbe o plišastem medvedu, ki hodi v medvedjo šolo, in učitelju, ki ni medved, ampak fantek, ostajajo trdno zasidrane v srcih slovenskih otrok in odraslih.
O tem priča tudi dejstvo, da je bilo od izida leta 1972 natisnjenih več kot 75.000 izvodov, zadnji natis iz leta 2021 pa je že dvajseti po vrsti. Pikija Jakoba preprosto poznamo vsi.
Vemo, da je medved, ki ne stanuje v gozdu ne v živalskem vrtu, temveč v bloku, na polici za igrače. Vemo, da je iz Pariza, kjer medvede kličejo Žužu.
S prigodami Pikija Jakoba se otroci zlahka poistovetijo.
Vemo, da je v medvedji šoli zabavno in pestro in da se Piki Jakob in učitelj skupaj crkljata, učita ali pa uganjata vragolije. Igrata šah, jesta francosko solato, gresta k zobozdravniku ali v hišo strahov …
Iz življenja v zgodbo
Najprej je bila pesmica Medvedja šola, ki je nastala nekaj let pred izidom Pikija Jakoba. Pripoveduje o medvedih, ki hodijo v šolo, se učijo pisati in računati, pojejo, brundajo, spoznavajo zemljepis, zato jim v spričevala letijo same petice. Zgodbe o plišastem medvedku Pikiju Jakobu pa so nastale, ko je pisatelj Kajetan Kovič opazoval, kako se igra in odrašča njegov sin Jurij.
Zgodbe o plišastem medvedku Pikiju Jakobu so nastale, ko je Kajetan Kovič opazoval, kako se igra in odrašča njegov sin Jurij.
»Od številnega sorodstva je ob rojstnih dnevih dobil številne medvedke in se je začel z njimi igrati medvedjo šolo. On je postal medvedji učitelj in medvedje so postali pravi, skorajda živi člani naše družine. Iz medvedje šole so se razvile še druge medvedje igre. Začele so zanimati tudi mene. To ni bilo nič čudnega, saj sem glavnega medveda, Pikija, prinesel jaz sam iz Pariza. Tako sem začel pisati zgodbe o Pikiju, njegovem učitelju in medvedji družini. Bilo je pol igre, pol resnice, pol šole, pol šale,« je pojasnil Kovič.
»Medveda Pikija sem prinesel iz Pariza. Tako sem začel pisati zgodbe o Pikiju, njegovem učitelju in medvedji družini.« Kajetan Kovič
Iz knjige na zaslon
Knjiga Moj prijatelj Piki Jakob je z ilustracijami Jelke Reichman prvič izšla leta 1972 v Kurirčkovi knjižnici založbe Borec, pet let pozneje pa pri Mladinski knjigi. V tej izdaji so vse ilustracije že barvne, Piki Jakob pa ima namesto temnozelene okrog vratu modro pentljo.
Slikanica je prevedena tudi v številne druge jezike, po knjigi pa je bila leta 1977 posneta kultna televizijska serija (scenarist je bil Kajetan Kovič, režiser Marjan Ciglič), v kateri so zaigrali Zvezdan Randjelović, Miha Baloh, Jadranka Tomažič, Mila Kačič, Marcel Buh in drugi. Serija je na jugoslovanskem filmskem festivalu prejela nagrado za najboljšo režijo, scenarij in moško vlogo (Miha Baloh).
Prva knjiga, v katero se je zaljubil
Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan pravi, da je bila knjiga Moj prijatelj Piki Jakob prva knjiga, v katero se je zaljubil. »Čeprav sem bil mahnjen na Indijance in kavboje in je bilo moje najljubše čtivo največkrat povezano z junaki z Divjega zahoda, je ta knjiga pometla z vsemi knjigami in stripi s to tematiko. Postala je prva knjiga, ki me je obsedla,« zapiše v knjigi Sto romanov in nekaj komadov.
In še: »Obstaja trik, ki bi mu težko rekli trik, bolj gre za neko nenapisano pravilo, povezano s književnostjo: najbolj zanimiva je tista, v kateri se ne srečujemo s čistimi izmišljijami in fantazijskimi svetovi, ampak v njej pisanje vzpostavi pontonski most, korespondenco z življenjem, ki ga poznamo, živimo, s katerim se lahko identificiramo ali pa ga zavračamo in odklanjamo. In to ne velja samo za književnost za odrasle, ampak tudi za mladinsko književnost. In obstajajo knjige in avtorji, ki se zavedajo, da zanimive teme niso neskončno oddaljene in skrite za različnimi plastmi in zagrnjene s kopico tančic, ampak so tu, v bližini, pred nami, na dosegu roke, le opaziti jih je treba in uporabiti.«
Bližina, prisrčnost in humor
Najbrž se ravno v tem skriva ključ nezmanjšane priljubljenosti slikanice in junakov tudi pri sodobnih otrocih. S prigodami iz zdaj že legendarnih zgodb, kot so Francoska solata, Pri zobozdravniku, Piki igra šah, Medvedja mamica, Hiša strahov, Spominske knjige, Piki vrtnar, se zlahka poistovetijo.
Otroci hitro najdejo vzporednice med dogodki in situacijami iz zgodb in izkušnjami iz lastnega vsakdanjika, z junaki (Pikijem Jakobom in drugimi medvedi, učiteljem, učiteljevim očetom in mamo ter celo z domačim mačkom) pa vzpostavijo topel in intimen odnos.
K branju ali poslušanju pa jih vedno znova vabi tudi Kovičev prisrčen in pronicljiv humor. Kot je male in velike oboževalce Pikija Jakoba nagovoril Kajetan Kovič: »Naj vas zabava Moj prijatelj Piki Jakob, tako kot je zabaval učitelja, ko se je z njim igral, in mene, ko sem o njem pisal.«
Piki Jakob, prijatelj otrok
Kot eden najbolj priljubljenih slovenskih knjižnih junakov, Piki Jakob v življenja slovenskih otrok vstopa tudi kot mehek pliško, v zložljivi kartonki za najmlajše Kaj delaš, Piki Jakob? in zabavnih igrarijah s pisalom, kot lik na skodelici, v sestavljanki in sestavljanki s kockami ter v igri spomin.
Pred kratkim je ena od zgodb Medvedja mamica z novimi podobami Jelke Reichman zaživela še v samostojni slikanici.
